Dioniz

Dioniz
Bog vinske trte, trgatev, vinarstvo, vino, plodnost, obredna norost, verski zanos, gledališče
Rimski kip Dioniza, 2. st., po helenističnem originalu (ex-coll. kardinal Richelieu, Louvre)[1]
Simbol	Tirs, vinska trta, bik, panter, bršljan, koza, maske, kelih
Osebne informacije
Starši	Zevs in Semele, Zevs in Demetra (v nekaterih virih), Zevs in Perzefona (orfizem), Amon in Amalteja
Sorojenci	Ajak, Angelos, Apolon, Ares, Artemida, Atena, Ejlejtija, Enio, Ersa, Heba, Helena, Hefajst, Heraklej, Hermes, Minos, Perzefona, Perzej, Radamant, Tantal, Harite, Hore, Lite, Muze, Mojre
Partner	Ariadna
Otroci	Priap, Himen, Toas (kralj Lemnosa), Stafil, Oenopion, Comus, Ftonus, Harite, Deianira
Ustrezniki
Grški ustreznik	Jakh, Zagrej
Rimski ustreznik	Bakh, Liber
Etruščanski ustreznik	Fufluns
egipčanski ustreznik	Oziris

Dioniz (grško Διόνυσος) je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.^[2][3][4]

Znan je tudi pod imenom Bakh (grško Βάκχος, latinizirano: Bákkhos), ime, ki so ga sprejeli tudi Rimljani.^[5]; blaznost, ki jo povzroča, je bakkheia. Drugo ime, ki so ga Rimljani uporabljali, je Liber, kar pomeni 'svoboden', zaradi njegove povezanosti z vinom in bakanalijami ter drugimi obredi ter s tem povezano svobodo. Njegov tirs, včasih ovit z bršljanom in namočen z medom, je blagodejna palica in orožje, s katerim uničuje tiste, ki nasprotujejo njegovemu kultu in svoboščinam, ki jih zastopa. Kot Elevterij ('osvoboditelj'), njegovo vino, glasba in ekstatični ples njegovih privržencev osvobajajo samozavestnega strahu in skrbi ter spodkopavajo zatiralne zadržke močnih. Verjame se, da tiste, ki sodelujejo v njegovih skrivnostih, obvlada in opolnomoči sam bog.^[6]

V svoji religiji, ki je enaka orfizmu ali je z njim tesno povezana, se je domnevalo, da se je Dioniz rodil iz zveze Zevsa in Perzefone in da je sam predstavljal htonski ali podzemni vidik Zevsa. Mnogi so verjeli, da se je rodil dvakrat, potem ko je bil umorjen in prerojen kot Zevsov sin in smrtnice Semele. V elevzijskih misterijih so ga poistovetili z Jakhom, sinom (ali izmenično možem) Demetre.

Njegovo poreklo je negotovo in njegovi kulti različni; nekatere starodavni viri opisujejo kot Tračana, drugi kot Grka.^[7][8] Čeprav večina poročil govori o tem, da se je rodil v Trakiji, potoval v tujino in v Grčijo prispel kot tujec, dokazi iz mikenskega obdobja grške zgodovine kažejo, da je eden najstarejših potrjenih grških bogov. Njegov atribut 'tujost' kot prihajajočega boga tujca je lahko neločljiv in bistven za njegove kulte, saj je bog epifanije, včasih imenovan »bog, ki prihaja«.^[9]

Vino je igralo pomembno vlogo v grški kulturi, kult Dioniza pa je bil glavni verski poudarek okoli njegove porabe.^[10] Vino, pa tudi trta in grozdje, ki ga pridelujejo, niso bili samo božji dar, temveč tudi simbolna inkarnacija njega na zemlji. Vendar se je Dionizova religija, namesto da bi bil bog pijanstva, kot je bil v postklasični dobi pogosto stereotipiziran, osredotočila na pravilno uživanje vina, ki bi lahko olajšalo trpljenje in prineslo veselje ter navdihnilo božansko norost, drugačno od pijanstva. Predstava in drama sta bili osrednjega pomena za njegovo religijo, festivali pa so bili začetna gonilna sila razvoja gledališča. Kult Dioniza je tudi 'kult duš'; njegove menade / bakhantke hranijo mrtve s krvnimi daritvami in deluje kot božanski občevalec med živimi in mrtvimi.^[11] Včasih je kategoriziran kot umirajoči in vstajajoči bog.

Izkazalo se je, da je Dioniz kmetijsko in rastlinsko božanstvo. Njegova povezanost z vinom, trgatvijo, sadovnjaki^[12] in vegetacijo kaže njegovo vlogo boga narave. Kot bog vinogradništva in grozdja je bil povezan z rastjo in letino sadja. V mitu uči umetnost gojenja in gojenja rastline.

1. ↑ Another variant, from the Spanish royal collection, is at the Museo del Prado, Madrid: illustration.
2. ↑ Hedreen, Guy Michael. Silens in Attic Black-figure Vase-painting: Myth and Performance. University of Michigan Press. 1992. ISBN 9780472102952. p. 1
3. ↑ James, Edwin Oliver. The Tree of Life: An Archaeological Study. Brill Publications. 1966. p. 234. ISBN 9789004016125
4. ↑ »DIONYSUS : Summary of the Olympian God«. www.theoi.com. Pridobljeno 22. junija 2020.
5. ↑ In Greek "both votary and god are called Bacchus". Burkert, str. 162. For the initiate as Bacchus, see Evripid, Bacchae 491. For the god, who alone is Dionysus, see Sofoklej, Oedipus Rex 211 and Euripides, Hippolytus 560.
6. ↑ Sutton, p. 2, mentions Dionysus as The Liberator in relation to the city Dionysia festivals. In Euripides, Bacchae 379–385: "Opravlja to funkcijo, da se pridruži plesu, [380] da se smeje z flavto in da konec skrbi, kadar god slast grozdja pride ob praznikih bogov in na bršljanovih pogostitvah pehar prelije nad seče moške."
7. ↑ Thomas McEvilley, The Shape of Ancient Thought, Allsworth press, 2002, pp. 118–121. Google Books preview
8. ↑ Reginald Pepys Winnington-Ingram, Sophocles: an interpretation, Cambridge University Press, 1980, p. 109 Google Books preview
9. ↑ Rosemarie Taylor-Perry, 2003. The God Who Comes: Dionysian Mysteries Revisited. Algora Press.
10. ↑ Gately, Iain (2008). Drink. Gotham Books. str. 11. ISBN 978-1-592-40464-3.
11. ↑ Riu, Xavier (1999). Dionysism and Comedy. Rowman and Littlefield. str. 105. ISBN 9780847694426.
12. ↑ »DIONYSUS GOD OF - Greek Mythology«. www.theoi.com. Pridobljeno 22. junija 2020.