Diopsid

Monokristal diopsida (De Kalb, New York, ZDA); velikost: 4,3 x 3,3 x 1,9 cm
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: silikati z enojnimi nitmi (inosilikati), piroksenska skupina
Kemijska formula	MgCaSi2O6
Strunzova klasifikacija	09.DA.15
Klasifikacija DANA	65.01.03a.01
Kristalna simetrija	Monklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/c
Osnovna celica	a = 9,761 Å, b = 8,926 Å, c = 5,258 Å, Z = 4, β = 105,8° V = 440,80 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	216,55 g/mol
Barva	Modra, rjava, brezbarvna, zelena, siva
Kristalni habit	Kratki prizmatični kristali, lahko tudi zrnat, stolpičast ali masiven
Kristalni sistem	Monklinski
Dvojčičenje	Enostavni in multipli dvojčki, običajno na {100} in {001}
Razkolnost	Razločna/dobra na {110}
Lom	Nepravilen/neraven, školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	5,5 - 6,5
Sijaj	Steklast do moten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	3,278
Gostota	3,25 – 3,55 g/cm3, povprečna: 3,4 g/cm3, izračunana: 3,26 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,663 – 1,699, nβ = 1,671 – 1,705, nγ = 1,693 – 1,728
Dvolomnost	δ = 0,030
Pleohroizem	x: bledo modrikasto zelen ali temno modro zelen, y: rjavkasto zelen ali temno modro zelen
Kot 2V	Izračunan: 58° - 63°, izmerjen: 56° - 64°
Disperzija	Šibka do razločna, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne
Pretvorbe	S hidrotermalnim preperevanjem se pretvori v hrizotil
Sklici	[1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Druga imena	Bistagit, dekalbit
Različki	Violan

Diopsid je monoklinski silikatni mineral iz piroksenske skupine s kemijsko formulo MgCaSi₂O₆. Diopsid tvori popoln niz trdnih raztopin s hedenbergitom (FeCaSi₂O₆) in avgitom in delen niz trdnih raztopin ortopiroksenom in pigeonitom. Mineral je prozoren do prosojen in različno obarvan. Najpogosteje je motno zelene barve. Ima dva razločna prizmatična razkola pod kotoma 87º in 93º, ki sta značilna za piroksene.

1. ↑ Diopside Mineral Data http://webmineral.com/data/Diopside.shtml
2. ↑ C. D. Gribble, ur. (1988). »The Silicate Minerals«. Rutley's Elements of Mineralogy (27 izd.). London: Unwin Hyman Ltd. str. 378. ISBN 0045490112.
3. ↑ Mindat
4. ↑ Handbook of Mineralogy
5. ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.