Diorit

Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena. Vsebuje lahko tudi manjše količine kremena, mikroklina in olivina, med spremljajoče minerale pa spadajo cirkon, apatit, sfen, magnetit, ilmenit in sulfidi.^[1] Različki s pomanjkanjem rogovače in drugih temnih mineralov se imenujejo levkodioriti. Če sta v kamnini prisotna olivin in veliko z železom bogatega avgita, se razvršča med ferodiorite, ki so na prehodu proti gabru. Če je v kamnini več kot 5% kremena, spada med kremenove diorite, če je v njej več kot 20% kremena pa med tonalite. Če je v kamnini več kot 10% kalijevih glinencev (ortoklaza), spada med monzodiorite ali granodiorite. Diorit ima srednjezrnato, včasih tudi porfirsko teksturo.

Dioriti so lahko pridruženi granitskim ali gabrskim globočninam, s katerimi so lahko tudi intimno spojeni. Nastajajo z delnim taljenjem mafičnih kamnin nad subdukcijsko cono, kar se običajno dogaja v vulkanskih lokih in konvergentnih robovih oceanskih in celinskih plošč, na primer v Andih, kjer se pojavljajo kot veliki batoliti. Predorninski ekvivalent diorita je andezit.

1. ↑ Blatt, Harvey; Robert J. Tracy (1996). Petrology : igneous, sedimentary, and metamorphic (2 izd.). New York : W. H. Freeman, cop. COBISS 11125302. ISBN 0-7167-2438-3.