Dokumentárni fílm ali dokumentárec je nefikcijski film, namenjen »dokumentiranju resničnosti, predvsem z namenom seznanjanja, poučevanja ali ohranjanja zgodovinskega zapisa«.[1] Filmski kritik Bill Nichols je dokumentarni film označil kot »prakso ustvarjanja filma, filmarsko tradicijo in način sprejemanja s strani publike, [ki ostaja] praksa brez jasnih meja.«.[2]
Zgodnji dokumentarni filmi, ki so se sprva imenovali »avtentični film« (actuality film), so trajali eno minuto ali manj. Sčasoma so dokumentarni filmi postali daljši in so zajeli več kategorij. Nekateri zgledi so izobraževalni filmi, opazovalni filmi in dokufikcija. Dokmentarci so zelo informativni in se pogosto uporabljajo v šolah kot vir za učenje različnih načel. Ustvarjalci dokumentarnih filmov so zavezani zvestobi svojemu pogledu na svet, ne da bi obravnavano temo namerno predstavili neresnično.
Razmah dokumentarnega filmskega žanra so omogočile družbene medijske platforme. Te so namreč povečale obseg distribucije in zagotovile preprost dostop.
Even after the word 'documentary' began to designate something that looked like a filmmaking practice, a cinematic tradition, and mode of audience reception, it remains, to this day, a practice without clear boundaries.