Doping

Dvojezična oznaka za protidopinško kontrolo na Dirki po Nemčiji 2005

Dóping pomeni uporabo snovi in postopkov, ki so prepovedani s strani mednarodnih in nacionalnih športnih inštitucij,[1] pred tekmovanji ali preizkušnjami v profesionalnem športu v pričakovanju boljše učinkovitosti. V športu je prepovedana uporaba psihoaktivnih snovi s stimulativnim učinkom (npr. amfetamina, kofeina, kokaina) ali snovi z vplivom na fizično kondicijo (npr. eritropoetin, selektivni modulatorji androgenskega receptorja).[2] Nedovoljena poživila, ki se uporabljajo v dopingu, so snovi, ki po eni strani povečujejo sposobnosti športnikov, vendar imajo lahko tudi več hudih stranskih učinkov. Za odkrivanje zlorabe nedovoljenih snovi v profesionalnem športu so pred tekmovanji, med njimi in po njih športniki podvrženi protidopinškim kontrolam. Ob potrditvi prisotnosti nedovoljenih snovi v telesu, ki presegajo mejo tolerance v dveh neodvisno preiskanih vzorcih, pristojna nacionalna ali mednarodna športna zveza športnika kaznuje z odvzemom doseženih rezultatov pod vplivom nedovoljenih sredstev in mu prepove nastopanje na profesionalnih tekmovanjih za določen čas, tipično za dve leti ob prvem odkritju.

Znano je, da jih uporabljajo predvsem profesionalni športniki, čeprav so v devetdesetih letih takšne snovi začeli uporabljati tudi pri amaterskih športih. Doping je uporaba ali dajanje tekmovalcu snovi, ki bi lahko umetno izboljšale njegove fizične in mentalne sposobnosti, s katerimi se poveča vzdržljivost in moč. Seznam nedovoljenih snovi v športu se postopoma dopolnjuje, saj biotehnologija, ki omogoča odkrivanje novih snovi napreduje.

Povzroči lahko infarkt, povečanje krvnega pritiska, nastanek strdkov v žilah, trombozo, razne vrste rakavih obolenj ali celo takojšnjo smrt, če je odmerek prevelik.

V tekmovalnih športih je uporaba dopinga in ostalih drog za tekmovalce prepovedana. Izraz doping pogosto uporabljajo organizacije, ki urejajo športna tekmovanja. Uporaba drog za povečanje učinkovitosti je neetična in zato prepovedana v večini mednarodnih športnih organizacij, vključno z Mednarodnim olimpijskim komitejem. Še več, športniki ki sprejemajo izrecne ukrepe za izogibanje odkrivanju, poslabšajo etično kršitev z odkrito prevaro in goljufanjem. Zgodovinsko gledano, izvor dopinga v športu sega v same začetke, ko se je šport še oblikoval. Od starodavne uporabe snovi v dirkališčih s kolesi do najnovejših spopadov v košarki in kolesarjenju so priljubljeni pogledi med športniki v zadnjih letih zelo različni od države do države. Splošni trend med organi oblasti in športnimi organizacijami v zadnjih nekaj desetletjih je bil strogo urediti uporabo drog v športu. Razlogi za prepoved so predvsem tveganja za zdravje, ki jih povzročajo droge, ki spodbujajo uspešnost, enakost možnosti za športnike in zgleden učinek športa brez drog za javnost. Organi za boj proti dopingu navajajo, da je uporaba zdravil za izboljšanje učinkovitosti v nasprotju z »duhom športa«.

  1. Osredkar, Joško (2003). Doping, kaj je to in kdaj?. Medicinski razgledi, letnik 42, številka 4, str. 369-399.
  2. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512584/doping?query=Doping&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 12. 2024.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne