Dresden

Dresden
Mesto
Slika:Dresden-Brühl-Terrasse-gp.jp V smeri urinega kazalca: obzorje Dresdna z reko Labo v mraku, Semperoper, Dresdenska stolnica, Akademija lepih umetnosti, obzorje Dresdna, Dresdenski grad, obnovljene hiše na Novem trgu s kipom Friderika Avgusta II. Saškega, Dresdenska Frauenkirche v mraku
Zastava Grb
Dresden Geografska lega Dresdena v Nemčiji
Koordinati: 51°03′00″N 13°44′24″E / 51.05000°N 13.74000°E / 51.05000; 13.74000
Država	Nemčija
Zvezna dežela	Saška
Upravljanje
• nadžupan	Dirk Hilbert[1]
Površina
• Mesto	328,8 km2
Prebivalstvo [2]
• Urbano	790.400
• Metropolitansko obm.	1.343.305
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Spletna stran	www.dresden.de/index_en.php
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Dresden Elbe Valley
Tip	Kulturno
Kriteriji	ii, iii, iv, v
Razglasitev	2004 (28. zasedanje)
ID #	1156
Regija	Evropa
Odstranjeno	2009 (33. zasedanju)

Dresden (nemško: [ˈdʁeːsdn̩] (poslušaj^ⓘ); zgornjesaško Dräsdn; gornjelužiškosrbsko Drježdźany, izgovorjava [ˈdʁʲɛʒdʒanɨ]) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in s 555.000 prebivalci (2021) njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom ter obenem 12. najbolj naseljeno mesto v Nemčiji, četrto največje po površini (za Berlinom, Hamburgom in Kölnom) in tretje najbolj naseljeno mesto na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, za Berlinom in Leipzigom. Urbano območje Dresdna obsega okoliška mesta Freital, Pirna, Radebeul, Meissen, Coswig, Radeberg in Heidenau ter ima 790.000 prebivalcev,^[3] metropolitansko območje pa milijon in pol.^[4]

Dresden je drugo največje mesto ob reki Labi za Hamburgom. Večina mestnega prebivalstva živi v dolini Labe, vendar veliko, čeprav zelo redko poseljeno območje mesta vzhodno od Labe leži na zahodnem Lužiškem gričevju (najzahodnejši del Sudetov) in s tem v Lužicah. Številna okrožja zahodno od Labe ležijo v predgorju Saškega višavja, pa tudi v dolinah rek, ki tam izvirajo in tečejo skozi Dresden, od katerih sta najdaljši Weißeritz in Lockwitzbach. Ime mesta, pa tudi imena večine njegovih okrajev in rek so lužiškega izvora.

Dresden ima dolgo zgodovino kot prestolnica in kraljeva rezidenca saških volilnih knezov in kraljev, ki so stoletja opremljali mesto s kulturnim in umetniškim sijajem, nekoč pa je bil s personalno unijo družinski sedež poljskih monarhov. Mesto je bilo zaradi baročnega in rokokojskega središča mesta znano kot skrinja draguljev. Kontroverzno ameriško in britansko bombardiranje Dresdna proti koncu druge svetovne vojne je ubilo približno 25.000 ljudi, večinoma civilistov, in uničilo celotno mestno jedro. Po vojni so obnovitvena dela pomagala obnoviti dele zgodovinskega mestnega jedra.

Od združitve Nemčije leta 1990 je Dresden ponovno postal kulturno, izobraževalno in politično središče Nemčije. Univerza za tehnologijo v Dresdnu je ena izmed 10 največjih univerz v Nemčiji in del nemške pobude za odličnost univerz. Gospodarstvo Dresdna in njegove aglomeracije je eno najbolj dinamičnih v Nemčiji in je na prvem mestu na Saškem.^[5] V njej prevladujejo visokotehnološke veje, ki se pogosto imenujejo silicijeva Saška. Po podatkih Hamburškega inštituta za mednarodno ekonomijo (HWWI) in banke Berenberg leta 2019 je imel Dresden med vsemi mesti v Nemčiji sedme najboljše možnosti za prihodnost.^[6]

Dresden je eno najbolj obiskanih mest v Nemčiji s 4,7 milijona nočitvami na leto.^[7][8] Njena najvidnejša stavba je Frauenkirche, ki stoji na Neumarktu. Cerkev, zgrajena v 18. stoletju, je bila med drugo svetovno vojno uničena. Preostale ruševine so pustili 50 let kot vojni spomenik, preden so jih obnovili med letoma 1994 in 2005. Druge znane znamenitosti so Zwinger, Semperoper in Dresdenski grad. Poleg tega je mesto dom priznanih dresdenskih državnih umetniških zbirk, ki izvirajo iz zbirk saških volilnih knezov v 16. stoletju. Dresdenski Striezelmarkt je eden največjih božičnih sejmov v Nemčiji in velja za prvi pravi božični sejem na svetu.^[9] Bližnje znamenitosti so narodni park Saška Švica, Rudne gore ali Erzgebirge in podeželje okoli doline Labe ter grad Moritzburg.

Leta 2004 je bil Dresden skupaj z okoliško kulturno krajino ob Labi vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, a je status leta 2009 izgubil zaradi načrtovanega sodobnega mostu čez Labo v središču mesta, ki je po mnenju Unescovega odbora uničil njegov zgodovinski značaj.^[10][11]

1. ↑ Gewählte Bürgermeisterinnen und Bürgermeister im Freistaat Sachsen, Stand: 17. Juli 2022, Statistisches Landesamt des Freistaates Sachsen.
2. ↑ "Bevölkerung des Freistaates Sachsen nach Gemeinden am 31. Dezember 2021" (XLS) (in German). »Startseite - Statistik - sachsen.de«. www.statistik.sachsen.de (v nemščini). Pridobljeno 8. decembra 2023.
3. ↑ citypopulation.de quoting Federal Statistics Office. »Germany: Urban Areas«. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2020. Pridobljeno 3. junija 2020.
4. ↑ »Population on 1 January by broad age group, sex and metropolitan regions«. Eurostat. Arhivirano iz spletišča dne 3. decembra 2018. Pridobljeno 3. junija 2020.
5. ↑ Dresden. »Wirtschaftsstandort«. www.dresden.de (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 20. septembra 2019.
6. ↑ »HWWI/Berenberg-Städteranking 2019« (PDF). berenberg.de (v nemščini). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 30. julija 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
7. ↑ »Städteranking – Dresden Information und Lebensqualität«. www.xn—stdteranking-hcb.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2019. Pridobljeno 20. septembra 2019.
8. ↑ Dresden. »Tourismus«. www.dresden.de (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2019. Pridobljeno 20. septembra 2019.
9. ↑ »Christmas Markets in Germany and Europe«. The German Way & More. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2019. Pridobljeno 30. oktobra 2019.
10. ↑ (27.6.2009). »Dresden, zbrisan s seznama svetovne kulturne dediščine«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 27.6.2009.
11. ↑ (25.6.2009) »Dresden is deleted from UNESCO’s World Heritage List«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 27.6.2009. (angleško)