Druga kitajsko-japonska vojna

Druga kitajsko-japonska vojna
Del druge svetovne vojne, Vojna za Tihi ocean
Japonski vojaki med boji za Šanghaj.
Datum 7. julij 1937 – 9. september 1945 Prizorišče Kitajska Izid kapitulacija japonske vojske
Udeleženci
Republika Kitajska ZDA Sovjetska zveza	Japonski imperij
Poveljniki in vodje
Čang Kaj-Šek Chen Cheng Yan Xishan Li Zongren Xue Yue Bai Chongxi Wei Lihuang Du Yuming Fu Zuoyi Mao Zedong Zhu De Peng Dehuai Joseph Stilwell Claire Chennault Albert Wedemeyer	Hirohito Korechika Anami Yasuhiko Asaka Shunroku Hata Seishirō Itagaki Kotohito Kan'in Iwane Matsui Toshizō Nishio Yasuji Okamura Hajime Sugiyama Hideki Tōjō Yoshijirō Umezu
Moč
5.600.000 3.600 sovjetskih prostovoljcev (1937–40) 900 ameriških letal (1942–45)[1]	3.900.000[2] 900.000 kitajski sodelavcev[3]
Žrtve in izgube
Nacionalisti: 1.320.000 mrtvih, 1.797.000 ranjenih, 120.000 pogrešanih, and 17.000.000–22.000.000 mrtvih civilistov [4] Komunisti: 500.000	Japonske ocene: 480.000 mrtvih 1937–1941: 185.647 mrtvih, 520.000 ranjenih, in 430.000 zbolelih; 1941–1945: 202.958 mrtvih, 54,000 mrtvih po koncu vojne.[5] 2 Kitajske ocene: 1,77 milijona mrtvih, 1,9 milijona ranjenih

Druga kitajsko-japonska vojna je potekala od 7. julija 1937 do 2. septembra 1945 in je bila najbolj obsežen in krvav spopad na azijskih tleh v dvajsetem stoletju.^[6] Vanjo sta bili neposredno vpleteni Republika Kitajska in Japonsko cesarstvo, v ozadju pa je bilo moč zaznati še močen vpliv ZDA in ostalih kolonialnih sil, ki so se bale širjenja japonskega imperija. Vojna je bila posledica japonskega militarističnega imperializma, ki si je želel pridobiti kar največ novega ozemlja in surovin za vedno bolj rastoče japonsko prebivalstvo. Čeprav so manjši spopadi med državama potekali že prej, so Japonci 7. julija 1937 izkoristili incident na mostu Marko Polo in napadli Kitajsko. Vojna se je v kratkem spremenila v obsežen spopad, ki je terjal več kot 22 milijonov življenj. Po letu 1941 je spopad med državama postal del druge svetovne vojne v Aziji in Pacifiku. Boji so se zaključili septembra 1945 z japonsko kapitulacijo.

1. ↑ Taylor, Jay, The Generalissimo, p.645.
2. ↑ Chung Wu Taipei "History of the Sino-Japanese war (1937–1945)" 1972 pp 535
3. ↑ Jowett, Phillip, Rays of the Rising Sun, p.72.
4. ↑ Clodfelter, Michael "Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference", Vol. 2, pp. 956.
5. ↑ Dower, John "War Without Mercy", pp. 297.
6. ↑ Bix, Herbert P. (1992), »The Showa Emperor's 'Monologue' and the Problem of War Responsibility«, Journal of Japanese Studies, 18 (2): 295–363, doi:10.2307/132824