Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna
Prizori iz druge svetovne vojne. Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v severni Afriki; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; Stalingrad po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za Berlin; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
Datum 1. september 1939 – 2. september 1945 Prizorišče Evropa, Tihi ocean, Jugovzhodna Azija, Bližnji vzhod, Sredozemlje in Afrika Izid Zavezniki zmagajo. Ustanovitev Združenih narodov. ZDA in SZ postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično hladna vojna.
Udeleženci
Zavezniki:  Sovjetska zveza  ZDA Združeno kraljestvo  Kitajska  Francija  Kanada  Poljska  Avstralija Belgija  Nova Zelandija  Norveška  Češkoslovaška  Filipini  Grčija  Indija  Kraljevina Jugoslavija  Južnoafriška unija  Luksemburg  Nizozemska  Brazilija ...in drugi	Sile osi:  Tretji rajh  Japonski imperij  Italija  Bolgarija  ND Hrvaška  Mandžukuo  Ogrska  Romunija  Tajska  Finska ...in drugi
Poveljniki in vodje
Stalin  Franklin Roosevelt  Winston Churchill  Čankajšek  Charles de Gaulle  Josip Broz Tito ...in drugi	Adolf Hitler  Hirohito  Benito Mussolini ...in drugi
Žrtve in izgube
Vojakov mrtvih: > 14.000.000 Civilistov mrtvih: > 36.000.000 Skupaj mrtvih: > 50.000.000	Vojakov mrtvih: > 8.000.000 Civilistov mrtvih: > 4.000.000 Skupaj mrtvih > 12.000.000

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih civilistov, pri čemer izstopata holokavst ter jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.^[1][2]. Tem žrtvam je treba dodati še približno 6 milijonov pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela 1. septembra 1939 z nemško invazijo na Poljsko in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani Združenega Kraljestva, Francije in večino držav Britanskega imperija ter Commonwealtha. Kitajska in Japonski imperij sta bila ob začetku že v vojni,^[3] medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta nemška invazija na Sovjetsko zvezo ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor, kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha^[4] ter Nizozemske.^[5]

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi ideoloških razlik med takratnima supersilama, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje hladne vojne. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje pravice narodov do samoodločbe pospešilo dekolonizacijska gibanja v Aziji in Afriki, v Zahodni Evropi pa sta se gospodarstvo ter proces Evropska integracije okrepila.

1. ↑ Sommerville, D. (2008). The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements. Lorenz Books. str. 5. ISBN 0754818985.
2. ↑ Gilbert, M. (2000). Second World War. London: Phoenix Press, str. 745-746.
3. ↑ Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". V: Studies in modern Chinese history, 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564
4. ↑ »Australia Declares War on Japan«. ibiblio. Pridobljeno 3. oktobra 2009.
5. ↑ »The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan«. ibiblio. 2007. Pridobljeno 3. oktobra 2009.