Drugo arabsko obleganje Konstantinopla

Drugo arabsko obleganje Konstantinopla
Del arabsko-bizantinskih vojn in zgodnjih muslimanskih osvajanj
Drugo obleganje Konstantinopla, prikazano v bolgarskem prevodu Manasijeve Kronike iz 14. stoletja
Datum 15. julij/avgust 717 – 15. avgust 718 Prizorišče Konstantinopel, Trakija, Bitinija in Marmarsko morje (zdaj Istanbul, Turčija) Izid bizantinsko-bolgarska zmaga
Udeleženci
Omajadski kalifat	Bizantinsko cesarstvo Prvo bolgarsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Maslama ibn Abd al-Malik Omar ibn Hubajra Sulejman ibn Muad Baktari ibn al-Hasan	Leon III. Izavrijec Tervel Bolgarski
Moč
120.000 (Al-Masudi) 1.800 ladij (Teofan)	ok. 15.000 Bizantincev (ocena)[1] ok. 12.000 Bulgarov[2]

Drugo arabsko obleganje Konstantinopla leta 717–718 je bila kombinirana kopenska in pomorska ofenziva muslimanskega arabskega Omajadskega kalifata proti glavnemu mestu Bizantinskega cesarstva. Kampanja je bila vrhunec dvajsetletnih napadov in progresivnega arabskega osvajanja bizantinskih mejnih ozemelj v obdobju, ko so Bizantinsko cesarstvo pretresali dolgotrajni notranji nemiri. Leta 716 so Arabci pod vodstvom Maslame ibn Abd al-Malika po več letih priprav napadli bizantinsko Anatolijo. Arabci so sprva upali, da bodo izkoristili bizantinske notranje spore in s pomočjo generala Leona III. Izavrijca, ki se je dvignil proti cesarju Teodoziju III., podjarmili Bizantinsko cesarstvo, a jih je Leon prevaral in sam zasedel bizantinski prestol.

Po prezimovanju na zahodni obali Anatolije je arabska vojska zgodaj spomladi leta 717 prešla v Trakijo in zgradila več oblegovalnih linij, da bi blokirala mesto, zaščiteno z mogočnim Teodozijevim obzidjem. Arabska flota, ki je spremljala kopensko vojsko in naj bi blokirala mesto z morja, je bila kmalu po prihodu uničena z grškim ognjem. Konstantinoplu so se ponovno odprle pomorske poti, medtem ko so arabsko vojsko v nenavadno ostri zimi, ki je sledila, nažirali lakota in bolezen. Spomladi 718 sta Bizantinci uničili še dve arabski floti, poslani kot okrepitev. V Anatoliji so iz zasede napadli in uničili tudi arabsko vojsko, ki je prihajala na pomoč oblegovalcem. Vse to in napad Bolgarov iz ozadja so Arabce prisilili, da so 15. avgusta 718 obleganje prekinili. Na poti domov so arabsko floto skoraj v celoti uničile naravne nesreče.

Neuspeh obleganja je imel široke posledice. Rešitev Konstantinopla je zagotovila nadaljnje preživetje Bizantinskega cesarstva. Omajadski kalifat je še vedno stalno napadal bizantinska ozemlja, načrte za osvojitev Konstantinopla je opustil. Zgodovinarji menijo, da je bilo obleganje ena od najpomembnejših bitk v zgodovini, saj je uspeh Bizantincev za nekaj stoletij zaustavil prodiranje muslimanov v jugovzhodno Evropo.

1. ↑ Decker 2013, str. 207.
2. ↑ Ocena v primarnih virihStoyanov 2019, str. ;723–724.