Back Zweites Bulgarenreich ALS Segundo Imperio Bulgaro AN الإمبراطورية البلغارية الثانية Arabic Segundu Imperiu búlgaru AST ایکینجی بولقار ایمپراتورلوغو AZB Другое Балгарскае царства Byelorussian Другое Баўгарскае царства BE-X-OLD Втора българска държава Bulgarian Segon Imperi Búlgar Catalan دووەمین ئیمپراتۆریەتیی بولگاری CKB
Drugo bolgarsko cesarstvo Второ българско царство
| |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1185–1396/1422 | |||||||||||
 Zastava
 Grb
| |||||||||||
 Bolgarija pod Ivanom Asenom II. | |||||||||||
| Status | Cesarstvo | ||||||||||
| Glavno mesto | Veliko Trnovo (1185 –1393) Vidin in Nikopol (1393–1396) | ||||||||||
| Skupni jeziki | srednja bolgarščina | ||||||||||
| Religija | pravoslavno krščanstvo, bogumilstvo (prepovedano) | ||||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||||
| Car (Cesar) | |||||||||||
• 1185–1190 | Peter IV. (prvi) | ||||||||||
• 1396–1422 | Konstantin II. (zadnji) | ||||||||||
| Zgodovinska doba | Srednji vek | ||||||||||
• Vstaja Asena in Petra | 1185 | ||||||||||
• Osmanska zasedba | 1396/1422 | ||||||||||
| Površina | |||||||||||
| 1205[1] | 280000 km2 | ||||||||||
| 1241[1] | 340000 km2 | ||||||||||
| 1350[1] | 137000 km2 | ||||||||||
| |||||||||||
| Danes del | |||||||||||
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.[2] Bilo je naslednik Prvega bolgarskega cesarstva in doseglo vrh svoje moči pod carjema Kalojanom in Ivanom Asenom II., potem pa so ga od poznega 14. stoletja do zgodnjega 15. stoletja osvojili osmanski Turki.[3][4]
Do leta 1256 je bilo dominantna sila na Balkanu, ki je v več velikih bitkah porazila Bizantinsko cesarstvo. Leta 1205 je car Kalojan v bitki pri Odrinu porazil vojsko Latinskega cesarstva, ki je bilo ustanovljeno leto pred tem po četrti križarski vojni. Kalojanov nečak Ivan Asen II. je porazil tudi Epirski despotat. Med njegovim vladanjem se je Bolgarija raztezala od Jadranskega do Črnega morja in doživela gospodarski razcvet. V poznem 13. stoletju je začelo cesarstvo zaradi stalnih vpadov Mongolov, Bizantincev, Ogrov in Srbov ter notranjih sporov in vstaj propadati. V 14. stoletju si je za nekaj časa opomoglo in se stabiliziralo, vendar je osrednja oblast v več regijah izgubila svojo moč. Na predvečer osmanske invazije je bilo cesarstvo razdeljeno na tri dele.
Bolgarski umetniki in arhitekti so kljub močnemu bizantinskemu vplivu razvili svoj prepoznaven slog. V 14. stoletju sta v obdobju, znanem kot druga zlata doba bolgarske kulture, cvetela bolgarska književnost in umetnost.[5] Prestolnica Veliko Trnovo, katero so imeli za Novi Konstantinopel, je postala glavno kulturno srediče in središče pravoslavnega sveta.[6] Po zmagi Osmanskega cesarstva se je velik del bolgarskih učenjakov in duhovščine odselil v Srbijo, Vlaško, Moldavijo in ruske kneževine, kamor so prenesli bolgarsko kulturo, knjige in hezihastične ideje.[7]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kamburova, Violeta (1992). Atlas "History of Bulgaria". Sofia: Bulgarian Academy of Sciences. str. 18, 20, 23.
- ↑ Тютюнджиев, Иван; Пламен Павлов (1992). Българската държава и османската експанзия 1369–1422 (bolgarščina). Велико Търново.
- ↑ Steven Runciman. A history of the First Bulgarian Empire.
- ↑ Васил Н. Златарски. История на българската държава през средните векове. Том I. История на Първото българско царство. Част I. Епоха на хуно-българското надмощие (679—852).
- ↑ Kǎnev, Petǎr (2002). Religion in Bulgaria after 1989. South-East Europe Review 1: 81.
- ↑ Obolensky, str. 246.
- ↑ Kazhdan 1991, str. 334, 337.