695–717 | |||||||||
Glavno mesto | Konstantinopel | ||||||||
Skupni jeziki | grščina latinščina | ||||||||
Religija | kalcedonsko krščanstvo | ||||||||
Vlada | Monarhija | ||||||||
Cesar | |||||||||
• 695–698 | Leoncij | ||||||||
• 698–705 | Tiberij III. | ||||||||
• 705–711 | Justinijan II. (drugo vladanje) | ||||||||
• 711–713 | Filipik | ||||||||
• 713–715 | Anastazij II. | ||||||||
• 715–717 | Teodozij III. | ||||||||
Zgodovina | |||||||||
• prva odstavitev Justinijana II. | 695 | ||||||||
• odstavitev Teodozija III. | 717 | ||||||||
|
Dvajsetletna anarhija je zgodovinopisni izraz,[1][2][3] ki se uporablja za opis obdobja akutne nestabilnosti Bizantinskega cesarstva, ki ga je zaznamovalo hitro menjavanje cesarjev med prvo odstavitvijo Justinijana II. leta 695 in vzponom Leona III. Izavrijca na prestol leta 717. Z njim se je začelo obdobje vladavine Izavrijske dinastije, ki je trajalo do leta 802.