Egejsko morje | |
---|---|
![]() Zemljevid Egejskega morja | |
Lega | Evropa |
Koordinate | 39°0′0″N 25°0′0″E / 39.00000°N 25.00000°E |
Vrsta | morje |
Glavni odtoki | Sredozemsko morje |
Države porečja | Grčija, Turčija[1] |
Maks. dolžina | 700 |
Maks. širina | 400 |
Površina | 214.000 |
Maks. globina | 3543 |
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez. Na severovzhodu se prek morskega preliva Dardanele odpira v Marmarsko morje, na jugu pa ga omejujejo Kreta in Dodekaneški otoki. Umetni Korintski prekop ga iz Saronskega zaliva povezuje s Korintskim zalivom in s tem tudi z Jonskim morjem.
Površina Egejskega morja je okoli 179.000 km², največja globina je 2591 m. Slanost je od 25 do 39 ‰.
Iz zgodovinskih razlogov so deli Egejskega morja poimenovani kot morja: severovzhodni del Egejskega morja pred trakijsko obalo med Halkidiko in polotokom Galipoli je Trakijsko morje; jugozahodni del med Peloponezom in Kikladi je Mirtojsko morje, južni del severno od Krete pa Kretsko morje, vse do Rodosa in Gokovskega zaliva v Mali Aziji na vzhodu.
Severozahodni del Egejskega morja med Halkidiko in osrednjo Grčijo se končuje s Solunskim zalivom (grško Thermaikos kólpos),