Eleonora Akvitanska

Eleonora
Nagrobna podoba v samostanu Fontevraud
Vojvodinja Akvitanije
Vladanje	9. april 1137 – 1. april 1204
Predhodnik	Viljem X.
Naslednik	Ivan
Kraljica soproga Francije
Mandat	1, avgust 1137 – 21. marec 1152
Kronanje	25. december 1137
Kraljica soproga Anglije
Mandat	19. december 1154 – 6. julij 1189
Kronanje	19. december 1154
Rojstvo	ok.1122 Poitiers, Francosko kraljestvo
Smrt	1. april 1204 (star ok. 82) Poitiers, Francosko kraljestvo
Pokop	samostan Fontevraud
Zakonci	Ludvik VII. Francoski (1137-1152) Henrik II. Angleški (1152-1189)
Potomci Podrobnost	Marija, grofica Šampanje Alix, grof Blois Viljem IX, grof Poitiers Henrik mlajši Matilda Angleška, vojvodinja Saška Rihard I. Levjesrčni Geoffrey II., vojvoda Bretanski Eleonora Angleška, kraljica Kastilje Ivana Angleška, kraljica Sicilije Ivan Brez dežele
Rodbina	Ramnulfids (prej) Kapetingi (prej) Plantagenet
Oče	Viljem X., vojvoda Akvitanije
Mati	Aénor de Châtellerault

Eleonora (ok. 1122 – 1. april 1204; francosko Aliénor d'Aquitaine, izgovorjeno [aljenɔʁ dakitɛn]) je bila francoska kraljica od 1137 do 1152 kot žena kralja Ludvika VII.,^[1] angleška kraljica od 1154 do 1189 kot žena kralja Henrika II. in vojvodinja Akvitanska od leta 1137 do svoje smrti leta 1204. Kot dedinja rodbine Poitiers, ki je nadzorovala večji del jugozahodne Francije, je bila ena najbogatejših in najmočnejših žensk v zahodni Evropi v visokem srednjem veku. Bila je pokroviteljica pesnikov, kot so Wace, Benoît de Sainte-Maure in Bernart de Ventadorn. Bila je ključna vodilna oseba v neuspešni drugi križarski vojni.

Eleonora je bila hči Viljema X., akvitanskega vojvode in Aénor de Châtellerault. Po očetovi smrti aprila 1137 je postala vojvodinja, tri mesece pozneje pa se je poročila z Ludvikom, sinom svojega skrbnika francoskega kralja Ludvika VI. Nekaj tednov kasneje je Eleonorin tast umrl in njen mož ga je nasledil kot kralj Ludvik VII. Francoski. Eleonora in Ludvik VII. sta imela dve hčerki, Marie in Alix. Kot francoska kraljica je Eleonora sodelovala v neuspešni drugi križarski vojni. Kmalu zatem je zahtevala razveljavitev zakonske zveze,^[2] vendar je njeno prošnjo zavrnil papež Evgen III..^[3] Sčasoma se je Ludvik strinjal z razveljavitvijo, saj petnajst let zakona ni rodilo sina. Poroka je bila razveljavljena 21. marca 1152 zaradi sorodstva v četrtem kolenu. Njune hčere so bile razglašene za zakonite, skrbništvo je bilo dodeljeno Ludviku in Eleonorino ozemlje ji je bilo povrnjeno.

Takoj ko je bila razveljavljena, se je Eleonora zaročila s svojim tretjim bratrancem Henrikom, vojvodo Normandije. Par se je poročil 18. maja 1152. Henrik in Eleonora sta postala kralj in kraljica Anglije leta 1154. Imela sta pet sinov in tri hčere. Vendar sta se Henrik in Eleonora sčasoma odtujila. Henrik jo je zaprl leta 1173, ker je podprla upor njunega najstarejšega sina, Henrika mlajšega, proti njemu. Izpustili so jo šele 6. julija 1189, ko je umrl njen mož in je prestol zasedel njun tretji sin Rihard I. Kot vdova kraljica je Eleonora delovala kot regentka, medtem ko je Richard šel v tretjo križarsko vojno.^[4] Živela je dobro v času vladavine svojega najmlajšega sina Ivana.

1. ↑ Middleton, John (1. junij 2015). World Monarchies and Dynasties (v angleščini). Routledge. str. 274. ISBN 978-1-317-45158-7.
2. ↑ Meade (1977), str. 106.
3. ↑ Meade (1977), str. 122.
4. ↑ Drabble, Margaret (1995). The Oxford Companion to English Literature. Oxford, NY: Oxford University Press. str. 314. ISBN 0-19-866221-1.