Enstatit

Enstatit
Splošno
Kategorija	VIII. razred: Silikati, podskupina inosilikati
Kemijska formula	MgSiO3
Strunzova klasifikacija	09.DA.05, silikati
Klasifikacija DANA	65.01.02.01, nerazvejani inosilikati z enojno širino
Kristalna simetrija	ortorombska dipiramidna, H-M simbol: (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina: P bca
Osnovna celica	a = 18,23 Å, b = 8,84 Å, c = 5,19 Å; Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa	200,78 g/mol
Barva	bela, siva, zelena, rumena ali rjava, v tankih rezinah brezbarven
Kristalni habit	prizmatični kristali, običajno lamelarni, vlaknati ali masivni
Kristalni sistem	ortorombski
Dvojčičenje	enostavno in lamelarno na [100]
Razkolnost	dobra/razločna na [210]
Lom	neraven
Žilavost	krhek
Trdota	5-6
Sijaj	steklast, na razkolu bisern
Barva črte	siva
Prozornost	prozoren
Specifična teža	3,2–3,3
Optične lastnosti	dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,650–1,668 nβ = 1,652–1,673 nγ = 1,659–1,679
Dvolomnost	δ = 0,009–0,011
Pleohroizem	bledo zelen do bledo oranžen
Kot 2V	55–90°
Diagnostične značilnosti	prosojen do neprozoren
Polimorfizem	polimorf akimotoita in klinoenstatita
Sklici	[1][2][3]

Enstatit je magnezijev končni člen niza piroksenskih silikatnih mineralov enstatit (MgSiO₃) – ferosilit (FeSiO₃). Z magnezijem bogati pripadniki niza trdne raztopine so minerali, ki tvorijo magmatske in metamorfne kamnine. Vmesna sestava, (Mg,Fe)SiO₃, se je v preteklosti imenovala hipersten in se kasneje preimenovala v ortopiroksen. Ko se petrografsko ali kemično ugotovi njegova sestava oziroma relativni delež enstatita (En) in ferosilita (Fs), se ortopiroksen običajno zapiše na primer kot En₈₀Fs₂₀.

1. ↑ Handbook of Mineralogy
2. ↑ Mindat
3. ↑ Webmineral data