Back Epilepsie Afrikaans Epilepsie ALS Epilepsia AN صرع Arabic صريعة ARY মৃগীৰোগ Assamese Epilepsia AST T'uku usu Aymara Epilepsiya Azerbaijani اپیلئپسی/صرع AZB

Epilepsija

Epilepsija
Elektroencefalogram epileptičnega napada
Specialnostnevrologija
Simptomiepizode izgube zavesti, nenormalnega tresenja, strmenja, spremembe vida, sprememb razpoloženja in/ali drugih kognitivnih motenj[1]
Trajanjekronično
Vzrokineznan vzrok, poškodba možganov, možganska kap, možganski tumorji, okužbe možganov, prirojene okvare[1][2][3]
Diagnostični postopkielektroencefalografija, izključitev drugih možnih vzrokov[4]
Zdravljenjezdravila, operacija, nevrostimulacija, sprememba prehrane[5][6]
Prognozaobvladljiva v 69 %[7]
Pogostost51,7 mio./0,68 % (2021)[8]
Smrti~140 000 (2021)[9]
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10G40–G41
MKB-9345
DiseasesDB4366
MedlinePlus000694
eMedicineneuro/415
MeSHD004827

Epilepsíja (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je »zgrabiti, posedovati ali mučiti«),[10] ljudsko božjást ali pádavica,[11] je skupina kroničnih nevroloških motenj, za katere so značilni ponavljajoči se epileptični napadi.[12] Napadi lahko variirajo od zelo kratkih in skoraj neopaznih do dolgih obdobij zelo močnega tresenja.[1] Povzročijo lahko poškodbe, bodisi neposredno, na primer zlome kosti zaradi padca, bodisi posredno, če oseba zaradi napada povzroči nesrečo.[1] Epileptični napadi se po navadi ponavljajo in nimajo nekega osnovnega vzroka,[13] posamezni napadi, ki se pojavijo zaradi posebnega vzroka, pa ne veljajo za epileptične.[14]

Mehanizem, ki povzroči epileptični napad, so nenormalne, čezmerne in usklajene razelektritve živčnih celic v možganski skorji,[14] kar je mogoče zaznati na elektroencefalogramu. Razlog za ta pojav je pri večini primerov epilepsije neznan,[1] nekateri primeri pa se razvijejo kot posledica poškodbe možganov, možganske kapi, možganskega tumorja, okužbe možganov ali prirojene okvare (epileptogeneza).[1] Majhen delež primerov neposredno povezujejo z znanimi genskimi mutacijami.[4][15] Pri diagnozi se poskuša izključiti morebitne druge dejavnike, ki bi lahko povzročili podobne simptome (kot je sinkopa), in ugotoviti, ali je bil prisoten kateri od drugih možnih vzrokov za napade (na primer odtegnitev alkohola ali težave z elektroliti).[4] To se stori med drugim s slikanjem možganov in s preiskavo krvi.[4] Epilepsija se lahko pogosto potrdi z elektroencefalografijo, vendar normalen elektroencefalogram ne pomeni, da je epilepsija izključena.[4]

Epilepsijo, ki se pojavi kot posledica drugih težav, je mogoče preprečiti.[1] V približno 70 % primerov se napadi lahko nadzorujejo z zdravili.[7] Pri ljudeh, katerih napadi se na zdravila ne odzivajo, lahko v poštev pride operacija, nevrostimulacija ali sprememba prehranjevalnih navad.[5][6] Vsi sindromi epilepsije niso vseživljenjski in precejšnje število ljudi izboljša svoje stanje v taki meri, da zdravila niso več potrebna.[1]

Epilepsijo ima okoli 10.000 ljudi v Sloveniji[16] in okoli 51 milijonov ljudi na svetu.[17] Skoraj 80 % primerov se pojavlja v državah v razvoju.[18] Epilepsija je pogostejša pri otrocih in starejših osebah.[19][20] V razvitem svetu se novi primeri najpogosteje pojavljajo pri dojenčkih in starejših osebah;[21] v deželah v razvoju pa pri starejših otrocih in mlajših odraslih osebah[22] zaradi razlik v pogostosti temeljnih vzrokov. Do starosti 80 let bo obliko neizzvanega napada doživelo okoli 5 do 10 % vsega prebivalstva,[23] verjetnost, da se bo manj kot dve leti po prvem pojavil še drugi napad, pa je okoli 40-odstotna.[24][25] V številnih predelih sveta je osebam z epilepsijo omejeno ali prepovedano voziti, vendar lahko večina po določenem času brez napadov spet vozi.[26]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 »Epilepsy Fact sheet«. Svetovna zdravstvena organizacija. Februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2016. Pridobljeno 4. marca 2016.
  2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Ham2010, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  3. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Gol2013, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Longo DL (2012). »369 Seizures and Epilepsy«. Harrison's principles of internal medicine (18th izd.). McGraw-Hill. str. 3258. ISBN 978-0-07-174887-2.
  5. ↑ 5,0 5,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Bergey2013, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  6. ↑ 6,0 6,1 Martin-McGill KJ, Bresnahan R, Levy RG, Cooper PN (Junij 2020). »Ketogenic diets for drug-resistant epilepsy«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 2020 (6): CD001903. doi:10.1002/14651858.CD001903.pub5. PMC 7387249. PMID 32588435.
  7. ↑ 7,0 7,1 Eadie, MJ (december 2012). »Shortcomings in the current treatment of epilepsy«. Expert review of neurotherapeutics. 12 (12): 1419–27. doi:10.1586/ern.12.129. PMID 23237349.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani GBD2021, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  9. ↑ Sinmetz JD, Seeher KM, Schiess N, Nichols E, Cao B, Servili C, in sod. (1. april 2024). »Global, regional, and national burden of disorders affecting the nervous system, 1990–2021: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2021«. The Lancet Neurology. Elsevier. 23 (4): 344–381. doi:10.1016/S1474-4422(24)00038-3. hdl:1959.4/102176. PMC 10949203. PMID 38493795. {{navedi časopis}}: Check |pmid= value (pomoč); Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  10. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani magiorkinis_2010, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  11. ↑ »Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija««. Jezikovna svetovalnica. Januar 2020. Pridobljeno 29. januarja 2025.
  12. ↑ Fisher RS, Acevedo C, Arzimanoglou A, Bogacz A, Cross JH, Elger CE, Engel J, Forsgren L, French JA, Glynn M, Hesdorffer DC, Lee BI, Mathern GW, Moshé SL, Perucca E, Scheffer IE, Tomson T, Watanabe M, Wiebe S (april 2014). »ILAE official report: a practical clinical definition of epilepsy«. Epilepsia. 55 (4): 475–482. doi:10.1111/epi.12550. PMID 24730690.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ »Epilepsy«. Svetovna zdravstvena organizacija (v angleščini). Pridobljeno 1. aprila 2023.
  14. ↑ 14,0 14,1 Fisher R; van Emde Boas W; Blume W; Elger C; Genton P; Lee P; Engel J (2005). »Epileptic seizures and epilepsy: definitions proposed by the International League Against Epilepsy (ILAE) and the International Bureau for Epilepsy (IBE)«. Epilepsia. 46 (4): 470–2. doi:10.1111/j.0013-9580.2005.66104.x. PMID 15816939. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2019. Pridobljeno 4. septembra 2007.
  15. ↑ Pandolfo M (november 2011). »Genetics of epilepsy«. Seminars in Neurology. 31 (5): 506–518. doi:10.1055/s-0031-1299789. PMID 22266888.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Bon, Jurij; Koritnik, Blaž; Bresjanac, Mara; Repovš, Grega; Pregelj, Peter; Dobnik, Bogdan; Pirtošek, Zvezdan (2013). »Stroški možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010«. Zdravniški vestnik. 82: 171.
  17. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Thur2011, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  18. ↑ »Epilepsy«. Fact Sheets. World Health Organization. Oktober 2012. Pridobljeno 24. januarja 2013.
  19. ↑ Brodie, MJ; Elder, AT; Kwan, P (november 2009). »Epilepsy in later life«. Lancet neurology. 8 (11): 1019–30. doi:10.1016/S1474-4422(09)70240-6. PMID 19800848.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  20. ↑ Holmes, Thomas R. Browne, Gregory L. (2008). Handbook of epilepsy (4. izd.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. str. 7. ISBN 978-0-7817-7397-3.
  21. ↑ Wyllie's treatment of epilepsy : principles and practice (5. izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins. 2010. ISBN 978-1-58255-937-7.
  22. ↑ Newton CR, Garcia HH (september 2012). »Epilepsy in poor regions of the world«. Lancet. 380 (9848): 1193–1201. doi:10.1016/S0140-6736(12)61381-6. PMID 23021288.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  23. ↑ Wilden JA, Cohen-Gadol AA (Avgust 2012). »Evaluation of first nonfebrile seizures«. American Family Physician. 86 (4): 334–340. PMID 22963022.
  24. ↑ Neligan A, Adan G, Nevitt SJ, Pullen A, Sander JW, Bonnett L, Marson AG, in sod. (Cochrane Epilepsy Group) (Januar 2023). »Prognosis of adults and children following a first unprovoked seizure«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 1 (1): CD013847. doi:10.1002/14651858.CD013847.pub2. PMC 9869434. PMID 36688481.
  25. ↑ Epilepsy: what are the chances of having a second seizure? (poročilo). 16. avgust 2023. doi:10.3310/nihrevidence_59456.
  26. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Drive2012, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne