Federativna demokratična republika Etiopija የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ ሪፐብሊክ ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī Rīpeblīk | |
---|---|
Himna: Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya Korakaj naprej, draga mati Etiopija | |
Glavno mesto | Adis Abeba |
Uradni jeziki | amharščina[1] |
Priznani regionalni jeziki | Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih |
Demonim(i) | Etiopijec/ka |
Vlada | Federativna parlamentarna republika |
• Predsednik | Taye Atske Selassie |
• Predsednik vlade | Abij Ahmed |
Ustanovitev | |
• Dʿmt | ok. 980 pr. n. št |
ok. 100 n. št. | |
1137 | |
• Anglo-Etiopski sporazum | 31. januar 1942 |
• Obnovitev suverenosti | 1944 |
• Ljudska demokratična republika Etiopija | 22. februar 1987 |
• Prehodna vlada | 28. maj 1991 |
• Trenutna ustava | avgust 1995 |
Površina | |
• skupaj | 1.112.000[2] km2 (26.) |
• voda (%) | 0,7 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2023 | 127.955.823[3] (13.) |
• popis 2007 | 73.750.932[4] |
• gostota | 92.7/km2 (123.) |
BDP (ocena 2024) | |
• skupaj (nominal.) | $205.130 mrd |
• skupaj (PKM) | $431.688 mrd[5] (55.) |
• na preb. (nominal.) | $1.910 |
• na preb. (PKM) | $4.019 (159.) |
Gini (2015) | 35,0[6] srednji |
HDI (2022) | 0,492[7] nizek · 176. |
Valuta | etiopski bir (ETB) |
Časovni pas | UTC +3 (EAT) |
• poletni | UTC +3 (ne upošteva) |
Stran vožnje | desno |
Klicna koda | +251 |
Internetna domena | .et |
Etiopija, uradno Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, latinizirano: Itjop'ija) je celinska država v regiji Afriškega roga, v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan ter Južni Sudan. Etiopija pokriva površino 1.112.000 kvadratnih kilometrov. Od leta 2023 je dom okoli 128 milijonov prebivalcev, zaradi česar je 13. najbolj naseljena država na svetu, 2. najbolj naseljena v Afriki za Nigerijo in najbolj naseljena neobalna država na Zemlji.[8] Državna prestolnica in največje mesto, Adis Abeba, leži nekaj kilometrov zahodno od Velikega tektonskega jarka, ki državo deli na afriško in somalijsko tektonsko ploščo.[9]
Staro podomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.
Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.
Etiopija je večetnična država z več kot 80 različnimi etničnimi skupinami. Krščanstvo je najbolj razširjena vera v državi, s precejšnjimi manjšinami privržencev islama in majhnim odstotkom tradicionalnih ver. Ta suverena država je ustanovna članica ZN, skupine 24, gibanja neuvrščenih, skupine 77 in Organizacije afriške enotnosti. Adis Abeba je sedež Afriške unije, Vseafriške gospodarske in industrijske zbornice, Gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko, Afriških rezervnih sil in številnih svetovnih nevladnih organizacij, osredotočenih na Afriko. Etiopija je leta 2024 postala polnopravna članica BRICS. Etiopija je ena najmanj razvitih držav, vendar včasih velja za silo v vzponu,[10] ima najhitrejšo gospodarsko rast v državah podsaharske Afrike zaradi neposrednih tujih naložb v širitev kmetijske in proizvodne industrije; kmetijstvo je največji gospodarski sektor v državi, ki leta 2020 predstavlja 36 % bruto domačega proizvoda.[11] Vendar glede na dohodek na prebivalca in indeks človekovega razvoja[12] država velja za revno, z visoko stopnjo revščine, slabim spoštovanjem človekovih pravic, razširjeno etnično diskriminacijo in stopnjo pismenosti le 49 %.[13]