Evrokovanci

Evrokovanci
Evroobmočje in nečlanice EU z monetarnim dogovorom¹
Andora¹ Avstrija Belgija Ciper Estonija Finska Francija Grčija Hrvaška Irska Italija Latvija	Litva Luksemburg Malta Monako¹ Nemčija Nizozemska Portugalska San Marino¹ Slovaška Slovenija Španija Vatikan¹
Članice EU izven Evroobmočja
Bolgarija Češka Danska Madžarska	Poljska Romunija Švedska
Nečlanice EU z evrom brez monetarnega dogovora
Črna gora	Kosovo
Priložnostni kovanci za 2 € Ecb.europa.eu

Evrokovanci, tudi evrski kovanci, in bankovci so prišli v obtok 1. januarja 2002. Obstaja osem različnih denominacij evrskih kovancev. En evro je razdeljen na 100 centov.

Sprednja stran kovancev je pri vseh državah oblikovana enako, zadnja (narodna) stran je lastna posamezni državi. Nekatere države imajo na vseh osmih kovancih enak motiv, na primer grb, druge države pa imajo na vsakem kovancu drugačen motiv. Vendar pa imajo vse države na drugi strani tudi 12 zvezd. V državah monarhijah je običajno upodobljen monarh, v ostalih državah pa narodni spomeniki ali državni simboli.

Monako, San Marino in Vatikan, imajo ravnotako svoje narodne podobe kovancev, kljub temu, da te države niso članice Evropske unije, so pa z njo sklenile poseben sporazum o uporabi evra. Andora, Črna gora in Kosovo takega sporazuma niso podpisale, čeprav uporabljajo evro kot zakonito plačilno sredstvo. Tako tudi nimajo svoje narodne podobe kovancev.

Finska ne uporablja kovancev za en in za dva centa, vse cene imajo namreč zaokrožene na 5 centov. O podobnem ukrepu je razmišljala tudi Nizozemska. Še vedno pa so ti kovanci iz drugih držav, ki jih prinesejo v državo, zakonito plačilno sredstvo. Finski kovanci za 1 in 2 centa so zaradi redkosti zanimivi za zbiralce. Prve serije so namreč skovali.