Aleksandrijski svetilnik | |
---|---|
Lokacija | Aleksandrija, Egipt |
Višina | 120–137 m |
Zgodovina | |
Material | kamen |
Obdobje | 284. - 246 pr. n. št. porušen 1303/1323 |
Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (starogrško ὁ Φάρος τῆς Ἀλεξανδρείας, sodobni kojne), je bil svetilnik, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 280—247 pr. n. št.)[1] in je bil po ocenah visok nad 100 metrov. Eno od sedmih čudes antičnega sveta je bil več stoletij ena najvišjih človekovih struktur na svetu. Poškodovan zaradi treh potresov med letoma 956 in 1323, je postal zapuščena ruševina. To je bilo tretje najdaljše preživetje antičnega čuda (po mavzoleju v Halikarnasu in veliki piramidi v Gizi), ki je preživelo deloma do leta 1480, ko je bil zadnji del preostalih kamnov uporabljen za izgradnjo citadele Qaitbay na tej lokaciji. Leta 1994 so francoski arheologi odkrili nekaj ostankov svetilnika na tleh vzhodnega pristanišča Aleksandrije.[2] Leta 2016 je Ministrstvo za starine v Egiptu načrtovalo, da bodo potopljene ruševine stare Aleksandrije, vključno s tistimi iz Farosa, spremenili v podvodni muzej.[3]