Back فيراري 125 إف 1 Arabic Ferrari 125 Czech Ferrari 125 F1 German Ferrari 125 F1 English Ferrari 125 F1 Spanish Ferrari 125 F1 Finnish Ferrari 125 F1 French Ferrari 125 F1 Galician Ferrari 125 F1 Hungarian Ferrari 125 F1 Italian
| Serija | Formula 1 |
|---|---|
| Konstruktor | Scuderia Ferrari |
| Dizajnerji | Enzo Ferrari Gioacchino Colombo |
| Tehnični podatki | |
| Šasija | Dva eliptična vzdolžna sektorja z okroglimi prečnimi ojačitvami, aluminijasta enosedežna karoserija |
| Sprednje vzmetenje | Dvojna prečna trikotna vodila, spodaj prečna listnata vzmet, hidravlični blažilniki |
| Zadnje vzmetenje | Polgred v funkciji prečnega vodila, vzdolžna vodila, torzijske palice, hidravlični blažilniki |
| Medosna razdalja | 2160 mm |
| Sklopka | Suha, enoploščna |
| Zavore | Bobni na vseh kolesih, hidravlične |
| Širina | 1400 mm |
| Motor | Ferrari 125 1497 cm3, V12, superkompresorski, nameščen zadaj |
| Menjalnik | Ferrari 5-stopenjski in vzvratna, v istem ohišju kot motor Klasični diferencial |
| Masa | 710 kg |
| Pnevmatike | Pirelli Dunlop |
| Dirkaška zgodovina | |
| Pom. moštva | Scuderia Ferrari priv. Peter Whitehead |
| Pom. dirkači |  Luigi Villoresi Alberto Ascari Raymond Sommer Peter Whitehead
|
| Debi | Velika nagrada Monaka 1950 |
| Dirke | 9 |
| Zmage | 0 |
| Stopničke | 2 |
| Dirk. prvenstvo | 0 |
| Pole | 0 |
| Najh. kr. | 0 |
| Prv. točke | 13 |
Ferrari 125 F1 je prvi Ferrarijev dirkalnik Formule 1, ki je bil v uporabi med sezonama 1948 in 1952.
Skonstruirala sta ga Enzo Ferrari in Gioacchino Colombo. Imel je 1.5 L 60° V12 superkompresorski motor, ki je lahko proizvajal moč 230 KM (172 kW) pri 7000 vrtljajih na minuto, za sezono 1949 pa je bil še izboljšan do 280 KM (209 kW). Dirkalnik je debitiral 5. septembra 1948 na Veliki nagradi Valentina, kjer so za Ferrari nastopili Prince Bira, Nino Farina in Raymond Sommer, slednji je dosegel tretje mesto.
Ferrarijevi dirkači so z dirkalnikom dosegli dvanajst zmag na dirkah za Veliko nagrado in neprvenstvenih dirkah Formule 1. Na prvenstvenih dirkah Formule 1 pa ga je tovarniško moštvo Scuderia Ferrari uporabljalo v sezoni 1950, ko sta edine točke dosegel Alberto Ascari in Raymond Sommer z drugim in četrtim mestom na dirki za Veliko nagrado Monaka. Peter Whitehead, ki je dirkalnik uporabljal kot privatnik med sezonama 1950 in 1952, je edino uvrstitev v točke dosegel s tretjim mestom na dirki za Veliko nagrado Francije v sezoni 1950.