Fidija

Fidija
Portret
Rojstvocca. 500 pr. n. št.
Atene
Smrtcca. 430 pr. n. št.
Atene, Olimpija
DržavljanstvoAtene
Poklickipar, arhitekt, slikar

Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt. Njegov kip Zevsa v Olimpiji je bil eden od sedmih čudes antičnega sveta. Fidija je oblikoval tudi kipe boginje Atene na Atenski akropoli, in sicer Ateno Partenos v Partenonu in Ateno Promahos, sijajen bronast kip Atene, ki je stal med njo in Propilejami [1], monumentalen prehod, ki je bil vhod na Akropolo v Atenah. Fidija je bil sin Harmida iz Aten. [2] Takrat so verjeli, da sta bila njegova učitelja Hegias[3] in Ageladas.

Fidija na Partenonu kaže friz prijateljem (1868), Sir Lawrence Alma-Tadema

Plutarh [4] obravnava Fidijevo prijateljstvo z grškim državnikom Periklesom in omenja, da so Periklovi sovražniki Perikla skušali napasti prek Fidije, ki je bil obtožen kraje zlata, namenjenega za kip Atene v Partenonu, in ker je bogokletno sebe in Perikla portretiral na ščitu kipa. Prva ovadba je bila zavržena, vendar je bil Fidija poslan v zapor po drugi in umrl. [5] Periklova spremljevalka Aspazija je bila prav tako obtožena brezboštva in vodenja neprimerne hiše, vendar je bila oproščena obtožb.

Fidija je bil pogosto naveden kot glavni pobudnik klasičnega grškega kiparskega oblikovanja. Danes večina kritikov in zgodovinarjev meni, da je eden največjih antičnih grških kiparjev. [6][7]

V tej repliki slike umetnika Charlesa Berangerja, ki je v Walters Art Museum, je Fidija upodobljen v središču avditorija
  1. Birte Lundgreen, "A Methodological Enquiry: The Great Bronze Athena by Phidias" The Journal of Hellenic Studies
  2. ne Harmidov, ki so sodelovali v tiraniji v Atenah.
  3. , ki ga ne smemo zamenjati s Hegijem, neoplatonskim filozofom,
  4. Plutarch. Life of Pericles, 31.
  5. Woodford, Susan (1982). The Art of Greece and Rome. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521298733.
  6. Phidias
  7. Bertrand Russell, The History of Western Philosophy, Chapter 10, Protagoras, page 95

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne