Finska arhitektura

Finska arhitektura ima več kot 800-letno zgodovino^[1] in medtem ko je bila do moderne dobe na arhitekturo močno vplivala Švedska, so bili prisotni tudi vplivi iz Nemčije in Rusije.^[2] Od zgodnjega 19. stoletja naprej so vplivi prihajali neposredno od daleč: najprej, ko so potujoči tuji arhitekti prevzeli položaje v državi in ​​nato, ko se je uveljavil finski arhitekturni poklic.

Poleg tega je finska arhitektura znatno prispevala k številnim mednarodnim slogom, kot so Jugendstil (ali Art nouveau), nordijski klasicizem in funkcionalize. Zlasti dela najbolj znanega zgodnjega modernističnega arhitekta v državi Eliela Saarinena so imela pomemben svetovni vpliv. Še bolj znan kot Saarinen je bil modernistični arhitekt Alvar Aalto, ki velja za eno glavnih osebnosti v svetovni zgodovini moderne arhitekture.^[3] V članku iz leta 1922 z naslovom Motivi iz preteklih dob je Aalto razpravljal o nacionalnih in mednarodnih vplivih na Finskem in kot je to videl:

Ko vidimo, kako so ljudje v preteklosti znali biti mednarodni in brez predsodkov, a kljub temu ostati zvesti sami sebi, lahko z odprtimi očmi sprejemamo vzgibe iz stare Italije, Španije in nove Amerike. Naši finski predniki so še vedno naši gospodarji.^[4]

V preglednem članku o finski arhitekturi 20. stoletja iz leta 2000 je Frédéric Edelmann, umetnostni kritik francoskega časopisa Le Monde, predlagal, da ima Finska več velikih arhitektov statusa Alvarja Aalta glede na število prebivalcev kot katera koli druga država na svetu.^[5] Najpomembnejši finski arhitekturni dosežki so povezani s sodobno arhitekturo, predvsem zato, ker ima sedanji stavbni fond manj kot 20 % stavb izpred leta 1955, kar je pomembno povezano z obnovo po drugi svetovni vojni in procesom urbanizacije, ki se je pospešila šele po vojni.^[6]

1249 je datum, ki se običajno navaja za začetek švedske vladavine nad deželo, ki je danes znana kot Finska (finsko Suomi) in ta vladavina se je nadaljevala do leta 1809, potem pa je Finska postala Veliko vojvodstvo Finske, avtonomna država, ki ji je vladal ruski car.^[7] Finska je svojo popolno neodvisnost razglasila leta 1917, med rusko revolucijo. Ti zgodovinski dejavniki so pomembno vplivali na zgodovino arhitekture na Finskem, skupaj z ustanavljanjem mest ter gradnjo gradov in trdnjav (v številnih vojnah med Švedsko in Rusijo, ki so se bojevale na Finskem), pa tudi z razpoložljivostjo gradbenih materiali in izdelava ter kasneje vladna politika glede vprašanj, kot so stanovanjske in javne stavbe. Kot pretežno gozdnato območje je bil les naravni gradbeni material, medtem ko je trdota lokalnega kamna (predvsem granita) sprva oteževala obdelavo, proizvodnja opeke pa je bila pred sredino 19. stoletja redka.^[8] Uporaba betona je dobila posebno veljavo z vzponom socialne države v 1960-ih, zlasti v državno sankcioniranih stanovanjih s prevlado montažnih betonskih elementov.^[9] Vendar pa je zaradi nedavnih pomislekov glede trajnosti gradbeništva prišlo do postopnega povečanja uporabe lesa, ne le kot zaključnega materiala, temveč tudi za glavno konstrukcijo.^[10]

1. ↑ Richards, J. M. 800 Years of Finnish Architecture. London: David & Charles, 1978. ISBN 0-7153-7512-1
2. ↑ Allplan. »Finnish Architecture: When tradition and function meet«. blog.allplan.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. avgusta 2023.
3. ↑ »Alvar Aalto-thisisFINLAND«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2011.
4. ↑ Alvar Aalto, "Motifs from past ages" (1922). Reproduced in Göran Schildt (ed), Alvar Aalto in His Own Words, Otava: Helsinki, 1997, p.35
5. ↑ Frédéric Edelman, article in Le Monde, Paris, September 19, 2000.
6. ↑ Constructing the Finnish welfare state since 1945 Arhivirano February 1, 2014, na Wayback Machine.
7. ↑ Pentti Virrankoski, Suomen historia - Maa ja kansa kautta aikojen, SKS, Helsinki, 2012.
8. ↑ Riitta Nikula, Architecture and Landscape - The Building of Finland, Otava, Helsinki, 1993.
9. ↑ Jouni Kaipia (ed.), Tehdään betonista - Concrete in Finnish Architecture, Museum of Finnish Architecture, Helsinki, 1993.
10. ↑ »Growing demand for climate-friendly construction: could wood architecture become one of Finland's exports? | Aalto University«. www.aalto.fi. 19. december 2019.