Back Достоевски, Фиодор Михаил-иԥа Abkhazian Fjodor Dostojefski Afrikaans Fjodor Michailowitsch Dostojewski ALS Достоевский, Фёдор Михайлович ALT ፍዮዶር ዶስቶየቭስኪ Amharic Fyodor Dostoyevsky AN فيودور دوستويفسكي Arabic فيودور دوسطوييڤسكي ARY فيودور دوستويفسكى ARZ ফিওদোৰ দস্তয়েভস্কি Assamese

Fjodor Dostojevski

Fjodor Mihajlovič Dostojevski
Portret
Portret Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, naslikal Vasilij Peróv leta 1872
Rojstvo30. oktober (11. november) 1821[1][2][…]
Marijinska bolnica za revne[d], Moskva, Ruski imperij[2][1][…]
Smrt28. januar (9. februar) 1881[2][1][…] (59 let)
Sankt Peterburg, Sanktpeterburška gubernija[d], Ruski imperij[6][7][…]
NarodnostRuska
Državljanstvo Ruski imperij
IzobrazbaVojaška inženirsko-tehnična univerza, Sankt Peterburg
Poklicprevajalec, romanopisec, esejist, pisec kratkih zgodb, novinar, filozof, biograf, pisatelj, publicist, prozaist
Pomembnejša delaZapiski iz podpodja (1864)
Zločin in kazen (1866)
Idiot (1868-69)
Besi (1871-72)
Bratje Karamazovi (1879-80)
Zakonci
  • Maria Dmitrijevna Isajeva
    (1857–1864) [njena smrt]
  • Anna Grigorjevna Snitkina
    (1867–1881) [njegova smrt]
OtrociSonja (1868)
Ljubov (1869–1926)
Fjodor (1871–1922)
Aleksej (1875–1878)
PodpisPodpis

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (Фёдор Михайлович Достоевскийⓘ, transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij ), ruski pisatelj in prevajalec, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).[Op. 1]

Pisateljska kariera Dostojevskega se je začela leta 1844, vendar so njegova glavna dela kot Zločin in kazen, Idiot, Besi ter Bratje Karamazovi nastala šele v 60-ih in 70-ih letih 19. stoletja. Dostojevski je napisal devet romanov, številne novele in črtice ter obsežen korpus neleposlovnih besedil. Njegov literarni opus opisuje politične, socialne in duhovne razmere v času Ruskega imperija, ki se je v 19. stoletju znašlo do temljev v prekrajanju. Dostojevski je zaznaval in prikazoval konflikte, v katerih je pristal človek z nastopom moderne dobe. Osrednja tema njegovih del je bila človeška duša, katere vzgibe, notranje prisile in načine osvoboditve je preiskoval s sredstvi literature; Dostojevski velja za enega izmed najizvrstnejših psihologov v svetovni literaturi.[9][10] Skoraj celoten njegov romaneskni opus je bil objavljen v obliki feljtona oziroma podlistka in od tod tudi kaže za ta žanr značilen kratek lok napetosti, zaradi česar je navkljub svoji večplastnosti in kompleksnosti celo za neizkušenega bralca lahko dostopen. Njegove knjige so bile prevedene v več kot 170 jezikov.[11]

V drugi polovici 40-ih let 19. stoletja je bil Dostojevski blizu zgodnjemu socializmu in se je udeleževal srečanj kroga Petraševskega. Zaradi tega je bil leta 1849 prijet, obsojen najprej na smrt, nato pa – po spremembi kazni – na ječo in na vojaško službo v Sibiriji. Po izpustitvi leta 1859 je zopet začel graditi svoj pisateljski ugled, najprej z manjšimi deli in potem z Zapiski iz mrtvega doma. S svojim bratom Mihailom je ustanovil dva časopisa, Vremja in Epoha. Prvi je bil prepovedan, drugi pa je finančno propadel, zaradi česar je bil Dostojevski prisiljen pobegniti pred upniki v tujino, kjer je ostal tri leta. Dostojevski je trpel za epilepsijo, bil pa je tudi nekaj let zasvojen z igrami na srečo. Medtem ko so njegovi sodobniki Lev Tolstoj, Ivan Turgenjev[12] in Ivan Gončarov lahko pisali v pogojih materialne preskrbljenosti, so bile pri Dostojevskem zunanje okoliščine njegovega pisateljskega delovanja večji del življenja zaznamovane s finančno stisko.[13] Zadnjih deset let svojega življenja je preživel v urejenih finančnih razmerah in je bil deležen priznanja po vsej deželi.

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Белкин А. А. Достоевский Ф. // Краткая литературная энциклопедия — Moskva: Советская энциклопедия, 1962. — Т. 2.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 А. Кирпичников Достоевский, Федор Михайлович // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1893. — Т. XI. — С. 72-81.
  3. ↑ T. Se. Dostoievsky, Feodor Mikhailovich // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911. — Vol. 8. — P. 438-439.
  4. ↑ Archivio Storico Ricordi — 1808.
  5. ↑ Fjodor Dostojewski
  6. ↑ Бороздин А. К. Достоевский, Федор Михайлович // Русский биографический словарь — Sankt Peterburg.: 1905. — Т. 6. — С. 608-670.
  7. ↑ Record #118527053 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  8. ↑ http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0304347981900478
  9. ↑ Reinhard Lauer: Geschichte der russischen Literatur. Von 1700 bis zur Gegenwart. C. H. Beck, München 2000, ISBN 3-406-50267-9, str. 365. Stefan Zweig: Drei Meister. Balzac – Dickens – Dostojewski. Insel Verlag, Leipzig 1922, str. 113 Knjiga je izšla tudi v slovenščini: Stefan Zweig: Graditelji sveta. Prevedel Evald Flisar. Lipa, Koper, 1967.
  10. ↑ Steven G. Marks: How Russia Shaped the Modern World. From Art to Anti-Semitism, Ballet to Bolshevism. Princeton University Press, Princeton, NJ 2003, ISBN 0-691-09684-8, str. 100.
  11. ↑ Geir Kjetsaa: Dostojewskij: Sträfling – Spieler – Dichterfürst. VMA, Wiesbaden 1992, ISBN 978-3-928127-02-8, predgovor.
  12. ↑ Anton Seljak: Ivan Turgenevs Ökonomien. Eine Schriftstellerexistenz zwischen Aristokratie, Künstlertum und Kommerz. Pano, Zürich 2004, ISBN 3-907576-65-9.
  13. ↑ Andreas Guski:„Geld ist geprägte Freiheit“ – Paradoxien des Geldes bei Dostoevskij. V: Dostoevsky Studies. Band 16. Narr, 2012, ISSN 1013-2309, str. 7–57.Christian Kühn: Dostojewskij und das Geld. V: Deutsche Dostojewskij-Gesellschaft. Band 11. Clasen, 2004, ISSN 1437-5265[mrtva povezava], str. 111–138.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=Op.> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=Op.}} (glej stran pomoči).

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne