Francoski departma

Departmaji Francije Départements français
Znano tudi kot: Departamant gall (bretonsko), Dèpartament francês (arpitansko), Departament francés (okcitansko), Fratziako departamendu (baskovsko), Departament francès (katalonsko)
Lokacija	Francija
Nadrejene enote	Regije
Število	101 (stanje 2. januar 2021)
Možne vrste	Metropolitanski departma Čezmorski departmaji in regije
Prebivalstvo	Največja: sever, Hauts-de-France—2.608.346 (štetje 2019) Najmanjša: Lozère, Okcitanija—76.557 (štetje 2019)
Površine	Največja: Francoska Gvajana—83.533,9 km² Najmanjša: Pariz, Île-de-France—105,4 km²
Gostote	Največja: Pariz, Île-de-France—8014 preb./km² Najmanjša: Francoska Gvajana—1,4 preb./km²
Vlade	departmajski svet
Podrazdelitev	Okrožja Kantoni Občine

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij,^[1] ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev.

Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (conseil départemental [ednina], conseils départementaux [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (conseil général [ednina] conseils généraux [množina]).^[2] Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi.^[3] Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij.

Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc Ancien Régime z namenom krepitve nacionalne enotnosti;^[4] naziv departma se uporablja za pomen dela večje celote.^[5] Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom,^[6][7] čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih d'Argensona.^[8] Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala trienio liberal) in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.^[9]

Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, uradna geografska oznaka, ki jo dodeli Institut national de la statistique et des études économiques (Insée).^[10] Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov.

Leta 2014 je predsednik François Hollande predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.^[11] Ta reformni projekt je bil medtem opuščen.

1. ↑ »Code officiel géographique au 1er janvier 2021 | Insee«. www.insee.fr. Pridobljeno 9. novembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
2. ↑ Ministère de l'intérieur, Les élections départementales : comprendre ce qui change (v francoščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2016, pridobljeno 30. julija 2015
3. ↑ »Quelles sont les compétences des départements ?«. Vie publique.fr (v francoščini). Pridobljeno 5. novembra 2021.
4. ↑ 83 départements sont créés en France (v francoščini), pridobljeno 5. novembra 2021
5. ↑ Rey, Alain (25. oktober 2011). Dictionnaire Historique de la langue française (v francoščini). NATHAN. ISBN 978-2-321-00013-6.
6. ↑ »Sous le Sénat de l'Empire - Personnalités - Emmanuel-Joseph Sieyès - Sénat«. senat.fr. Pridobljeno 5. novembra 2021.
7. ↑ »Création du département« (v francoščini). Archives départementales du Puy-de-Dôme. Pridobljeno 5. novembra 2021.
8. ↑ »Carte de France à la révolution: création des départements«. cartesfrance.fr. Pridobljeno 5. novembra 2021.
9. ↑ Turchetti, Mario (2005). La Suisse de la Médiation dans l'Europe napoléonienne (1803-1814): actes du colloque de Fribourg (journée du 10 octobre 2003) (v francoščini). Saint-Paul. str. 46. ISBN 978-2-8271-0983-8.
10. ↑ »🔎 Code INSEE : définition et explications«. Techno-Science.net (v francoščini). Pridobljeno 5. novembra 2021.
11. ↑ »François Hollande fixe les régions à 14 et la fin des départements à 2020«. La Gazette des Communes (v francoščini). Pridobljeno 5. novembra 2021.