Frankfurt ob Majni Frankfurt am Main | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
![]() | |||
| |||
Koordinati: 50°7′0″N 8°41′0″E / 50.11667°N 8.68333°E | |||
država | ![]() | ||
Zvezna dežela | Hessen | ||
Upravljanje | |||
• župan | Mike Josef | ||
Površina | |||
• Mesto | 248,31 km2 | ||
Nadm. višina | 112 m | ||
Prebivalstvo (31. december 2021) | |||
• Mesto | 759.224 | ||
• Gostota | 3.100 preb./km2 | ||
• Urbano | 2.319.029[2] | ||
• Metropolitansko obm. | 5.800.000[1] | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Omrežna skupina | 069, 06109, 06101 | ||
Avtomobilska oznaka | F | ||
Spletna stran | www |
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji. Leži ob reki Majni z 791.000 (31. december 2022) prebivalci, v urbanem območju (Stadtregion Frankfurt) jih ima okoli 2,3 milijona,[3] v metropolitanskem območju (Metropolregion Frankfurt/Rhein-Main), pa jih živi skoraj 6 milijonov.
Najpogostejše slovensko ime zanj je preprosto Frankfurt, Nemci pa ga pogosteje imenujejo s polnim imenom, da ga tako ločijo od Frankfurta ob Odri.
Frankfurt je bil skozi dolga stoletja nemško politično središče oziroma neuradna nemška prestolnica. Od leta 855 do 1792 je bil volilno mesto cesarjev Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. V letih 1848 do 1849 je bilo mesto prestolnica revolucionarjev in sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta. Med drugo svetovno vojno je bil Frankfurt silovito bombardiran, vendar si je razmeroma hitro opomogel. Leta 1949 je za en sam glas izgubil parlamentarno kandidaturo za status zahodnonemške prestolnice; glavno mesto Zahodne Nemčije je postal Bonn (pri Kölnu). Po letu 1989, ko je padel znameniti berlinski zid), pa se je oblast preselila v Berlin.
Trije stebri, na katerih sloni frankfurtsko gospodarstvo, so denarništvo, sejmarstvo in transport. Frankfurt ima dolgo denarniško tradicijo in je po podatkih Univerze v Liverpoolu najbogatejše mesto v Evropi.
Tu imajo svoj sedež Evropska centralna banka, Nemška zvezna banka in veliko število pomembnih komercialnih bank, med katerimi velja omeniti Deutsche Bank, Dresdner Bank in Commerzbank. Mesto slovi tudi po svojih sejmih, še zlasti po Messe Frankfurt. Frankfurtska borza je največja v Nemčiji in ena večjih v svetu sploh, saj tu poteče 85 odstotkov nemške trgovine z delnicami. Zato to mesto pogosto imenujejo tudi »Bankfurt« oziroma »Mainhattan« (kar izhaja iz imena krajevne reke in ameriškega finančnega središča Manhattan).
Mesto slovi ne le po finančništvu, ki se kosa z londonskim in pariškim, ampak tudi po svoji osrednji legi v Zahodni Evropi, kjer je del najgosteje poseljenih evropskih območij. Z odlično infrastrukturo, še zlasti izstopa mednarodno letališče Frankfurt, je Frankfurt pomembno prometno vozlišče Nemčije in tudi Evrope. Franfurtsko letališče je po prometu, odvisno od vira podatkov, na drugem ali tretjem mestu v Evropi. Leta 2003 se je tu vkrcalo 48.351.664 potnikov, s čimer se enači s pariškim letališčem Charles de Gaulle (48.220.436) in zaostaja le še za londonskim letališčem London Heathrow (63.487.136).
Frankfurt je tudi eno izmed treh evropskih mest z večjim številom nebotičnikov. Z devetimi nebotičniki, višjimi od 150 metrov (2004), sledi takoj za Parizom (La Défense in Montparnasse), v katerem preseže višino 150-ih metrov dvanajst nebotičnikov (če prezremo Eifflov stolp), vendar prekaša London z osmimi takimi nebotičniki. V Frankfurtu se nahaja tudi Stolp Commerzbank, najvišji nebotičnik v Evropi. Edino nemško mesto s tako visokimi zgradbami je le še Düsseldorf.
Frankfurt je tudi dom mnogih kulturnih in izobraževalno-znanstvenih ustanov, med njimi Goethejeva univerza Frankfurt (Goethe-Universität Frankfurt), Dr. Hoch's Konservatorium ter številni muzeji, ki si sledijo ob reki Majni na t. i. muzejskem bregu (Museumsufer). Najpomembnejši muzeji so Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie (mestni muzej umetnosti in galerija), imenovan tudi Städel, in Naturmuseum Senckenberg (naravoslovni muzej). Omeniti velja tudi Museum für moderne Kunst (muzej modernih umetnosti) in Schirn Kunsthalle (umetnostna galerija Schirn). Mesto slovi tudi po obsežnem botaničnem vrtu, Palmengarten.