Friedrich Nietzsche

Friedrich Nietzsche
Friedrich Nietzsche
Rojstvo	Friedrich Wilhelm Nietzsche; 15. oktober 1844[…]; Röcken[d], Provinca Saška[d], Kraljevina Prusija[d]
Smrt	25. avgust 1900[…] (55 let); Weimar, Saška - Weimar - Eisenach[d], Nemško cesarstvo
Državljanstvo	Kraljevina Prusija[d];
Poklic	filozof, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, glasbeni kritik, klasični učenjak, dramatik
Obdobje	filozofija 19. stoletja
Regija	zahodna filozofija
Šola/tradicija	eksistencializem, postmodernizem, poststrukturalizem, psihoanaliza
Glavna zanimanja	estetika, etika, ontologija, filozofija zgodovine, psihologija, aksiologija
Pomembne ideje	apolonično in dionizično, »Bog je mrtev«, večno vračanje istega, čredni nagon, prevrednotenje vseh vrednot, nadčlovek, volja do moči, eksperimentalna filozofija
	Vplivi Schopenhauer, Wagner, Heraklit, sofisti, Platon, Tukidid, Kant, Schelling, Burckhardt, Deussen, Bakunin, Dostojevski, Darwin in še mnogo drugih.;
	Vplival na širši vpliv na sodobno filozofijo, družbeno misel in umetnost. Nekatere osebe: Heidegger, Sartre, Adorno, Jaspers, Buber, Camus, Bataille, Baudrillard, Deleuze, Derrida, Foucault, Vattimo, Spengler, Ikbal, Tecuro in ostali.;
Podpis

Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15. oktober 1844, Röcken pri Leipzigu, Saška, Prusija (sedaj Nemčija), † 25. avgust 1900, blizu Weimarja, Nemčija.

Napisal je mnogo kritik na račun vere, minljivosti, sodobne kulture, filozofije in znanosti, v katerih je bil pogosto metaforičen in ironičen, kar ga je razlikovalo od sodobnikov in ga približalo takratni družbi.

Nietzschejevo prepričanje je vključevalo ideje perspektivizma, kar se najbolje vidi v njegovem delu Volja do moči in citatu "Bog je mrtev". Njegov filozofski koncept je temeljil na potrditvi življenja, ki v ospredje postavlja posvetno pred posmrtnim življenjem. Skozi njega spozna, da lahko posameznikova edinstvenost vodi do njegove prevlade nad družbenim, kulturnim in moralnim obstojem. Nietzsche je sicer bil vzgojen v luteranskem duhu, a ga je vera razočarala in je postal ateist. Njegovi radikalni pogledi na objektivizem in resnico so že dolgo predmet debate v filozofskih krogih in zato ostaja njegov vpliv skozi ves čas močno prisoten. Zadnje čase filozofi uporabljajo njegove teorije za razlago humanizma in trans humanizma.

Nietzsche je začel svojo kariero kot klasičen filolog in se kasneje posvetil filozofiji. Leta 1869, pri 24 letih, postane predsednik katedra za klasično filozofijo v Baslu. Leta 1879 je od položaja odstopil zaradi zdravstvenih težav, ki so se ga držale že od rane mladosti. Pri 44 letih je doživel živčni zlom, ki ga je pohabil do konca njegovega življenja. Živčni zlom pripisujejo sifilisu, vendar je diagnoza vprašljiva. Umrl je 25. avgusta leta 1900, najverjetneje za posledicami možganskega raka.

↑ ^1,0 ^1,1 Record #118587943 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ ^2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ ^3,0 ^3,1 RKDartists
d:Track:Q17299517
↑ ^4,0 ^4,1 Ницше Фридрих // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice
d:Track:Q23833686
↑ ^6,0 ^6,1 https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=bzg-002:1941:40::163#168

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118587943/_Record_#118587943]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 Record #118587943 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q17299517&quot;&gt;RKDartists&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q17299517]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 RKDartists
d:Track:Q17299517

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Ницше_Фридрих_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Ницше Фридрих // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q856638_citetype_Q1982918&quot;_data-entity-id=&quot;Q23833686&quot;&gt;Katalog_Nemške_nacionalne_knjižnice&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q23833686]]&lt;/div&gt;-5] Katalog Nemške nacionalne knjižnice
d:Track:Q23833686

[[https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=bzg-002:1941:40::163#168_https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=bzg-002:1941:40::163#168]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-6] 6,0 ^6,1 https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=bzg-002:1941:40::163#168

[1]

[2]

[4]

[5]

[6]

Friedrich Nietzsche

Rojstvo	Friedrich Wilhelm Nietzsche 15. oktober 1844^[1]^[2]^[…] Röcken^[d], Provinca Saška^[d], Kraljevina Prusija^[d]^[4]
Smrt	25. avgust 1900^[1]^[2]^[…] (55 let) Weimar, Saška - Weimar - Eisenach^[d], Nemško cesarstvo^[4]^[5]
Državljanstvo	Kraljevina Prusija^[d]^[6] ^[6]
Poklic	filozof, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, glasbeni kritik, klasični učenjak, dramatik

Obdobje	filozofija 19. stoletja
Regija	zahodna filozofija
Šola/tradicija	eksistencializem, postmodernizem, poststrukturalizem, psihoanaliza
Glavna zanimanja	estetika, etika, ontologija, filozofija zgodovine, psihologija, aksiologija
Pomembne ideje	apolonično in dionizično, »Bog je mrtev«, večno vračanje istega, čredni nagon, prevrednotenje vseh vrednot, nadčlovek, volja do moči, eksperimentalna filozofija
Vplivi Schopenhauer, Wagner, Heraklit, sofisti, Platon, Tukidid, Kant, Schelling, Burckhardt, Deussen, Bakunin, Dostojevski, Darwin in še mnogo drugih.
Vplival na širši vpliv na sodobno filozofijo, družbeno misel in umetnost. Nekatere osebe: Heidegger, Sartre, Adorno, Jaspers, Buber, Camus, Bataille, Baudrillard, Deleuze, Derrida, Foucault, Vattimo, Spengler, Ikbal, Tecuro in ostali.

Podpis

Friedrich Nietzsche

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia