Gabro

Gabro je temna, grobo zrnata intrutzivna mafična magmatska kamnina, ki je sestavljena večinoma iz bazičnih plagioklazov in monoklinskih piroksenov (klinopiroksenov). Bazični plagioklaz je lahko labradorit ali bitovnit, včasih tudi anortit. Kamnina je zeleno sive, temno zelene, zelene, včasih tudi črne barve. Gabro spada pod gabrsko skupino glede na klasifikacijo magmatskih kamnin.

Gabro je tipična kamnina srednje stopnje frakcioniranja bazaltnih magm, zato se najpogosteje pojavlja v obliki slojevitih intruzij, debelejših diferenciranih silov in manjših intruzij.

Večina oceanske skorje je zgrajena iz gabra, ki je nastal z bazaltnim magmatizmom na srednjeoceanskih grebenih.

Ime gabro (gabbro) je nastalo iz imena enega od njegovih nahajališč v Toskani. Naziv, ki dobesedno pomeni gladek ali raven, so prvi uporabljali kamnoseki v Firencah, v petrografijo pa ga je uvedel nemški geolog Christian Leopold von Buch leta 1810.^[1]

1. ↑ »Přehled názvů hornin«. geologie.estranky.cz. 3. junij 2009.