Back Октавиан Август Abkhazian Augustus Octavianus Afrikaans Augustus ALS አውግስጦስ Amharic César Augusto AN Augustus ANG Ọgọsitọs ANN ऑगस्टस ANP أغسطس قيصر Arabic ܐܓܘܣܛܘܣ ܩܣܪ ARC
| Gaj Avgust Oktavijan Gaius Augustus Octavianus | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| rimski cesar | |||||
.jpg) | |||||
| Vladanje | 16. januar 27 pr. n. št. – 19. avgust 14 n. št. | ||||
| Predhodnik | Gaj Julij Cezar (kot diktator) | ||||
| Naslednik | Tiberij | ||||
| Rojstvo | 23. september 63 pr. n. št.[1][2] Rim[3][4] | ||||
| Smrt | 19. avgust 14[1][5] (75 let) Nola[d], Rimsko cesarstvo[3][1] | ||||
| Pokop | Avgustov mavzolej, Rim | ||||
| Zakonec | • Klodija Pulhra 43 do 40 pr. n. št. • Skribonija 40 do 38 pr. n. št. • Livija Druzila 38 pr. n. št. do 14 n. št. | ||||
| Potomci | • Julija starejša • Gaj Cezar (posvojen) • Lucij Cezar (posvojen) • Tiberij (posvojen) | ||||
| |||||
| Rodbina | Julijsko-Klavdijska rodbina (gens Iulii) | ||||
| Oče | biološki Gaj Oktavij krušni Gaj Julij Cezar | ||||
| Mati | Acija Balba Cezonija | ||||
| Poklic | cesar, politik, vojskovodja | ||||
Gáj Avgúst Oktaviján (latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št.
Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil je svojo zasebno vojsko in se naslednje leto zapletel v krajši spopad z Markom Antonijem, še enim Cezarjevim naslednikom. Še istega leta sta sklenila premirje, nakar so Oktavijan, Mark Antonij in Emilij Lepid ustanovili drugi triumvirat ter sklenili maščevati Cezarjevo smrt.
Republikanci so bili dokončno poraženi pri Filipih, Oktavijan pa pri zmagi ni imel večjih zaslug, saj je pred bitko zbolel in se kot poveljnik slabo odrezal. Ko so si triumviri po zmagi razdelili državo, se je tako moral zadovoljiti z bolj revnejšim zahodnim delom. Mark Antonij je prejel najbogatejši vzhodni del. Napetosti med Oktavijanom in Markom Antonijem, ki se je ljubezensko in politično združil z vladarico Egipta Kleopatro, so 32 pr. št. prerasle v državljansko vojno, ki se je 30 pr. n. št. zaključila z Oktavijanovo zmago, samomoroma Marka Antonija in Kleopatre ter priključitvijo Egipta rimski državi.
Po zmagi je Oktavijan postal najmočnejši in najbogatejši Rimljan brez kakršnihkoli tekmecev. V strahu pred nadaljnjimi državljanskimi vojnami mu je senat dovolil prevzemati vse večja pooblastila, ljudstvo pa mu je bilo zelo naklonjeno. 27 pr. n. št. je Oktavijan prevzel naslov Avgust (Augustus, "Vzvišeni") in prejel nekatera dodatna pooblastila, s čimer je postal prvi rimski cesar.
Avgust je z obsežnimi reformami dokončno preobrazil propadlo republikansko ureditev v principat, cesarsko ureditev, ki se je ohranila vse do leta 284. Njegova vladavina predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta in pa začetek Pax Romana, več kot stoletnega obdobja blagostanja v rimski državi. Bil je začetnik Julijsko-klavdijske dinastije.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Любкер Ф. Octavianus // Реальный словарь классических древностей по Любкеру — Sankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 936-940.
- ↑ Suetonius 5 // Divus Augustus
- ↑ 3,0 3,1 Record #118505122 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Auguste // Encyclopædia Universalis — Encyclopædia Britannica, 1968.
- ↑ http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/augustus.shtml