Gaj Julij Cezar

Imena
	Gáj Júlij Cézar (latinsko Caius Iulius Caesar)

Julij Cezar
Iulius Caesar
Julij Cezar; Iulius Caesar
rimski diktator in vojskovodja
Vladanje	oktober 49 pr. n. št. –15. marec 44 pr. n. št.
Predhodnik	Lucij Kornelij Sula (kot diktator)
Naslednik	Gaj Avgust Oktavijan
Rojstvo	julij 100 pr. n. št.; Rim, Rimska republika
Smrt	15. marec 44 pr. n. št.[…] (55 let); Pompejevo gledališče, Rimska republika
Zakonec	Kosucija (86–84 pr. n. št.); * Kornelija (tudi Kornelija mlajša) (83–69 pr. n. št.) ; * Pompeja (68–62 pr. n. št.) ; * Kalpurnija (59–44 pr. n. št.);
Potomci	Julija (tudi Julija mlajša), hči Kornelije ; * Cezarion (tudi Ptolemaj Cezar, praviloma Ptolemaj XV.), sin Kleopatre ; * posinovljeni Oktavijanov pranečak;
Imena
Imena
	Gáj Júlij Cézar (latinsko Caius Iulius Caesar)
Rodbina	Julijsko-Klavdijska rodbina (gens Iulia)
Oče	Gaj Julij Cezar
Mati	Avrelija Kota
Poklic	kvestor 69 pr. n. št. ; edil 65 pr. n. št. ; pretor 62 pr. n. št. ; propretor 61 pr. n. št. ; konzul 59, 48, 46, 45, 44 pr. n. št. ; prokonzul 58–50 pr. n. št. v Galiji ; diktator 49–44 pr. n. št. ; pontifex maximus 63–44 pr. n. št.

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar ^[11], rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št.,^[12] Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR [G(aj) Julij G(ajev) S(in) Cezar] kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

↑ http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/caesar_julius.shtml
↑ datos.bne.es: El portal de datos bibliográficos de la Biblioteca Nacional de España — 2011.
d:Track:Q50358336
↑ Google Books — 2005.
d:Track:Q206033
↑ ^4,0 ^4,1 Record #118518275 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ Parenti M. The Assassination of Julius Caesar: A People's History of Ancient Rome — The New Press, 2003. — str. 167. — ISBN 978-1-4587-8435-3
d:Track:Q16245176 d:Track:Q670440 d:Track:Q7753716
↑ Goldsworthy A. Caesar, Life of a Colossus — 2006. — P. 505.
d:Track:Q373061 d:Track:Q24963317
↑ Nacionalna knjižnica Francije — 1537.
d:Track:Q193563
↑ http://www.nytimes.com/1989/10/08/travel/there-s-a-small-hotel-rome-charm-and-efficiency.html
↑ http://www.funtrivia.com/en/subtopics/Cleopatra-Last-Queen-Of-The-Nile-123331.html
↑ Zgodovinarji domnevajo, da ni šlo za zakonsko zvezo, temveč le za neke vrste zaroko.
↑ Starejša latinščina ni poznala črke G, je pa poznala glas g, ki se je pisal s črko C. Zato je treba brati Caius kot gaius. Pozneje, ko je bila prevzeta tudi črka G, se je zapis Caius začel brati kot kaius, iz česar med drugim izvira tudi poznejše italijansko lastno ime Caio (beri Kajo).
↑ Nekateri viri (npr. Jérôme Carcopino, Profils de conquérants, str. 241-284) navajajo datum 13. julija 101 pr.n.št., drugi (npr Luciano Canfora, Giulio Cesare. Il dittatore democratico, str. 449) pa 12. julij 100 pr.n.št.

[[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/caesar_julius.shtml_http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/caesar_julius.shtml]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] ttp://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/caesar_julius.shtml

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q7094076_citetype_Q43229&quot;_data-entity-id=&quot;Q50358336&quot;&gt;datos.bne.es:_El_portal_de_datos_bibliográficos_de_la_Biblioteca_Nacional_de_España&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q50358336]]&lt;/div&gt;-2] tos.bne.es: El portal de datos bibliográficos de la Biblioteca Nacional de España — 2011.
d:Track:Q50358336

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q212805_citetype_Q1789476&quot;_data-entity-id=&quot;Q206033&quot;&gt;[[:d:Q206033|Google_Books]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2005.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q206033]]&lt;/div&gt;-3] Google Books — 2005.
d:Track:Q206033

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118518275/_Record_#118518275]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Record #118518275 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q7725634&quot;_data-entity-id=&quot;Q16245176&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:d:Q670440|Parenti&amp;nbsp;M.]]&lt;/i&gt;_[https://books.google.com/books?id=PuwDLlf6OXAC&amp;pg=PA17&amp;dq=%2215+March%22+44+BCE+Julius+Caesar&amp;source=gbs_toc_r&amp;cad=3#v=onepage&amp;q=15%20March&amp;f=false_The_Assassination_of_Julius_Caesar:_A_People&#039;s_History_of_Ancient_Rome]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:d:Q7753716|The_New_Press]],_2003._—_str.&amp;nbsp;167._—_ISBN_978-1-4587-8435-3&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q16245176]][[d:Track:Q670440]][[d:Track:Q7753716]]&lt;/div&gt;-5] Parenti M. The Assassination of Julius Caesar: A People's History of Ancient Rome — The New Press, 2003. — str. 167. — ISBN 978-1-4587-8435-3
d:Track:Q16245176 d:Track:Q670440 d:Track:Q7753716

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q7725634&quot;_data-entity-id=&quot;Q24963317&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:en:Adrian_Goldsworthy|Goldsworthy&amp;nbsp;A.]]&lt;/i&gt;_[https://books.google.com/books?id=oR-ljeBaWIcC&amp;pg=PA30#v=onepage&amp;q&amp;f=false_Caesar,_Life_of_a_Colossus]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2006._—_P.&amp;nbsp;505.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q373061]][[d:Track:Q24963317]]&lt;/div&gt;-6] Goldsworthy A. Caesar, Life of a Colossus — 2006. — P. 505.
d:Track:Q373061 d:Track:Q24963317

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q22806_citetype_Q2085381&quot;_data-entity-id=&quot;Q193563&quot;&gt;Nacionalna_knjižnica_Francije&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1537.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]]&lt;/div&gt;-7] Nacionalna knjižnica Francije — 1537.
d:Track:Q193563

[[http://www.nytimes.com/1989/10/08/travel/there-s-a-small-hotel-rome-charm-and-efficiency.html_http://www.nytimes.com/1989/10/08/travel/there-s-a-small-hotel-rome-charm-and-efficiency.html]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-8] ttp://www.nytimes.com/1989/10/08/travel/there-s-a-small-hotel-rome-charm-and-efficiency.html

[[http://www.funtrivia.com/en/subtopics/Cleopatra-Last-Queen-Of-The-Nile-123331.html_http://www.funtrivia.com/en/subtopics/Cleopatra-Last-Queen-Of-The-Nile-123331.html]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-9] ttp://www.funtrivia.com/en/subtopics/Cleopatra-Last-Queen-Of-The-Nile-123331.html

[10] Zgodovinarji domnevajo, da ni šlo za zakonsko zvezo, temveč le za neke vrste zaroko.

[11] Starejša latinščina ni poznala črke G, je pa poznala glas g, ki se je pisal s črko C. Zato je treba brati Caius kot gaius. Pozneje, ko je bila prevzeta tudi črka G, se je zapis Caius začel brati kot kaius, iz česar med drugim izvira tudi poznejše italijansko lastno ime Caio (beri Kajo).

[12] Nekateri viri (npr. Jérôme Carcopino, Profils de conquérants, str. 241-284) navajajo datum 13. julija 101 pr.n.št., drugi (npr Luciano Canfora, Giulio Cesare. Il dittatore democratico, str. 449) pa 12. julij 100 pr.n.št.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

Gaj Julij Cezar

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia