Back Meer van Tiberias Afrikaans بحيرة طبريا Arabic ܝܡܬܐ ܕܓܠܝܠܐ ARC بحيرة طبريا ARZ Təbəriyyə gölü Azerbaijani Sää Genezareth BAR Галілейскае мора Byelorussian Галилейско езеро Bulgarian গালীল সাগর Bengali/Bangla Mor Galilea Breton
| Galilejsko jezero Kinneret | |
|---|---|
 | |
 | |
| Lega | Izrael |
| Koordinate | 32°50′00″N 35°35′00″E / 32.83333°N 35.58333°E |
| Vrsta | monomiktično jezero |
| Glavni dotoki | Zgornji Jordan in lokalni pritoki |
| Glavni odtoki | Spodnji Jordan, izhlapevanje |
| Površina porečja | 2730 km2 |
| Države porečja | Izrael, Sirija, Libanon |
| Maks. dolžina | 21 km |
| Maks. širina | 13 km |
| Površina | 166 km² |
| Povp. globina | 25,6 m (variira) |
| Maks. globina | 43 m |
| Količina vode | 4 km3 |
| Zadrževalni čas vode | 5 let |
| Dolžina obale1 | 53 km |
| Gladina (n.m.) | −214,66 m (variira) |
| Naselja | Tiberija (Izrael) Tel Katzir (Izrael) |
| Viri | [1][2] |
| 1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. | |
Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu. Imenuje se tudi Genezareško jezero ali Tiberijsko jezero, hebrejsko: ים כנרת [Jam Kineret] = Harfasto jezero (zaradi oblike), arabsko: بحيرة طبريا [Buhairet Tabariyya] =Jezero Tiberija.
Jezero je približno 21 km dolgo in 13 km široko. Leži v veliki tektonski prelomnicipod nivojem morja. Jezerska gladina leži med 209 in 214 m pod morsko gladino in je s tem najnižje ležeče sladkovodno jezero na severu[3]. Skozi jezero teče reka Jordan, ki potem teče naprej v Mrtvo morje.
Na zahodni obali jezera leži mesto Tiberija, ki se imenuje po cesarju Tiberiju. Mesto je zgradil Herod Antipa okoli leta 20 kot prestolnico svojega Galilejskega kraljestva. Severozahodno od jezera se razprostira rodovitna Genezareška ravnina. Vzhodno od jezera leži Golansko višavje.
Mimo jezera je že v antiki potekala pomembna trgovska pot, ki je povezovala Egipt s severnejšimi deželami. Zgodovinar Jožef Flavij je opisal Galilejsko jezero z velikim navdušenjem nad njegovo naravno lepoto. Zapisal je tudi, da je jezero pomembno ribolovno področje in da na jezeru deluje vsaj 230 ribiških bark.
- ↑ Aaron T. Wolf, Hydropolitics along the Jordan River Arhivirano 2010-05-28 na Wayback Machine., United Nations University Press, 1995
- ↑ »Exact-me.org«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2012. Pridobljeno 7. oktobra 2019.
- ↑ »Kinneret – General« (v hebrejščini). Israel Oceanographic & Limnological Research Ltd.