Gencij

Gencij
Γένθιος
Kralj Gencij
Gencijev kovanec
Gencijev kovanec
Vladanje181 pr. n. št. - 168 pr. n. št.
PredhodnikPlevrat III.
NaslednikBalaj (verjetno)
Rojstvo3. stoletje pr. n. št.
Smrt2. stoletje pr. n. št.
Gubbio
SoprogaEtuta
GreekΓένθιος
OčePlevrat

Gencij (grško: Γένθιος [Gentios], zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št.,[1] * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija.

Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentisrod, pleme ali rasa.[2]

Bil je sin kralja Plevrata III., ki je vzdrževal tesne stike z Rimsko republiko. Poročen je bil s hčerko dardanskega kralja Monunija.[3] Vladal je iz ardijejske prestolnice Škodre.

Na začetku njegovega vladanja so mu Dalmati in Daorsi leta 180 pr. n. št. odrekli pokorščino in razglasili svojo neodvisnost in mesto Rizon je še pred njegovim porazom v tretji ilirski vojni dobilo neodvisnost in zaščito Rimske republike.[4]

Leta 171 pr. n. št. je sklenil zavezništvo z Rimljani proti Makedoncem. Leta 169 pr. n. št. je zamenjal stran in se povezal z makedonskim kraljem Perzejem Makedonskim.

V mirovni pogodbi, sklenjeni po prvi ilirski vojni leta 218 pr. n. št., je bilo določeno, da je najjužnejše mesto Ilirskega kraljestva mesto Lisos. Južno od Lisosa je bila plovba ilirskih vojnih ladij prepovedana[5] Leta 168 pr. n. št. je Gencij aretiral rimska odposlanca in ju obtožil, da ne prihajata z miroljubnimi nameni, ampak kot vohuna, potem pa prekršil mirovno pogodbo in opustošil mesti Apolonija in Drač, ki sta bili rimska zaveznika. Rimska vojska pod poveljstvom Lucija Ancinija Gala ga je zato napadla in po samo dvajsetih ali tridesetih dneh vojne pri Škodri porazila.[6] Naslednje leto so ga odpeljali v Rim in ga razkazovali na Galovem zmagoslavnem sprevodu, potem pa so ga internirali v Iguvij. Natančen datum njegove smrti ni znan.

Po Gentijevem porazu v tretji ilirski vojni so Rimljani regijo razdelili na tri upravne enote, imenovane meris.[7][4] Obseg prve meris ni znan. V drugi so bili Labeati, v tretji pa Acruvium, Rizon in Olcinium in njihova okolica.[8]

  1. Wilkes 1995, str. 189.
  2. May 1946, st. 48–56.
  3. Wilkes 1995, str. 85.
  4. 4,0 4,1 Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 137.
  5. Hammond & Walbank 1988, str. 537.
  6. Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 136.
  7. Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 127.
  8. Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 138.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne