Geografija Albanije

Geografija Albanije

Celina	Evropa
Regija	Sredozemsko morje/Jugovzhodna Evropa
Površina
• Skupaj	28.748 km2
• Kopno	97,7%
• Voda	2,3%
Obala	362 km
Meje	Grčija 212 km Črna gora 186 km Severna Makedonija 181 km Kosovo 112 km
Najvišja točka	Korab: 2764 m
Najnižja točka	Jadransko morje: 0 m
Najdaljša reka	Drim: 335 km
Največje jezero	Skadrsko jezero
Podnebje	sredozemska, celinska, gorska
Teren	pretežno hribovit
Naravni viri	nafta, zemeljski plin, premog, boksit, kromit, baker, železova ruda, nikelj, sol, les, hidroelektrarne, obdelovalne površine
Nevarnost naravnih nesreč	uničujoči potresi; cunamiji se pojavljajo ob jugozahodni obali; poplave; suša
Okoljski problemi	krčenje gozdov; erozija tal; onesnaževanje vode iz industrijskih in gospodinjskih odplak

Albanija je majhna država v južni, jugovzhodni Evropi in zahodnem Balkanu, ki je strateško postavljena ob Jadransko in Jonsko morje znotraj Sredozemskega morja z obalo, dolgo približno 362 km. Na severozahodu meji na Črno goro, na severovzhodu na Kosovo, na vzhodu na Severno Makedonijo in na jugovzhodu in jugu na Grčijo.^[1]

Večina Albanije se dviga v gore in hribe, ki tečejo po dolžini države od severa proti jugu, na primer Prokletije na severu, Šar planina na severovzhodu, Skenderbegovo pogorje v središču, Korab na vzhodu, Pindsko gorstvo na jugovzhodu in Keravnijske gore na jugozahodu. Ravnine in planote se razprostirajo na zahodu vzdolž albanske obale Jadrana in Jonskega morja.

V Albaniji je večji del nekaterih najpomembnejših in najstarejših evropskih sladkovodnih teles. Drugo največje jezero južne Evrope, Skadrsko jezero, leži na severozahodu, obkroženo s Prokletijami in Jadranskim morjem.^[2] Eno najstarejših nenehno obstoječih jezer na svetu, Ohridsko jezero, leži na jugovzhodu, medtem ko sta najvišji tektonski jezeri na Balkanskem polotoku, Veliko in Malo Prespansko jezero, dobro skriti med visokimi gorami v jugovzhodu.

Reke izvirajo na vzhodu Albanije in se proti zahodu stekajo v morje. Obsegajo jih porečja Jadranskega, Egejskega in Črnega morja. Najdaljša reka v državi, merjena od njenega izliva do izvira, je Drim, ki se začne ob sotočju dveh povirnih krakov, Črnega in Belega Drima, čeprav je opazna tudi Vjosa, eden zadnjih nedotaknjenih velikih rečnih sistemov v Evropi.

Albanija ima za svojo velikost precejšnje bogastvo kopenskih in morskih ekosistemov ter habitatov s kontrastnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, živečimi na površini 28.748 kvadratnih kilometrov. Večina države, središče in jug, je pretežno sredozemskega značaja, medtem ko je alpski značaj bolj viden na severovzhodu.^[3]

Obstaja 799 zavarovanih območij, ki pokrivajo površino 5216,96 kvadratnih kilometrov.^[4] Sem spadajo dva stroga naravna rezervata, 14 narodnih parkov, en morski park, osem arheoloških parkov, 750 naravnih spomenikov, 22 območij upravljanja habitatov/vrst, 9 zaščitenih krajin, štiri območja z upravljanimi viri in štiri ramsarska mokrišča.^[5] Narodni parki pokrivajo površino 2106,68 km² ali približno 13,65 % celotnega ozemlja.

1. ↑ The World Factbook
2. ↑ »IBAC 2012 vol.2« (PDF). dspace.epoka.edu.al. str. 253. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. avgusta 2017. Pridobljeno 21. marca 2021. In the North-Western part of the country, there is the Shkoder Lake, which is the largest in the Balkan Peninsula.
3. ↑ Ministry Enviroinment, Forests and Water Administration Biodiversity Directorate. »Fourth National Report to the United Nations Convention On Biological Diversity« (PDF). cbd.int (v angleščini). Tirana. str. 6.
4. ↑ »Albania, Europe«. Protected Planet.
5. ↑ »Protected Areas System in Albania« (PDF). tap-ag.com. str. 5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. maja 2016. Pridobljeno 21. marca 2021.