Back جغرافيا لاتفيا Arabic Xeografía de Letonia AST Latviya coğrafiyası Azerbaijani Латвия географияһы Bashkir Геаграфія Латвіі Byelorussian Геаграфія Латвіі BE-X-OLD География на Латвия Bulgarian লাতভিয়ার ভূগোল Bengali/Bangla Geografia de Letònia Catalan Γεωγραφία της Λετονίας Greek
 | |
| Celina | Evropa |
|---|---|
| Regija | Severna Evropa |
| Koordinati | 57°00′N 25°00′E / 57.000°N 25.000°E |
| Površina | |
| • Skupaj | 64.559 km2 |
| • Kopno | 96,38% |
| • Voda | 3.62% |
| Obala | 498 km |
| Meje | dolžina meje: 1382 km |
| Najvišja točka | Gaizinkalns 312 m |
| Najnižja točka | Baltsko morje 0 m |
| Najdaljša reka | Daugava 352 km |
| Največje jezero | jezero Lubāns 25 km2 |
| Izključna ekonomska cona | 28.452 km2 |
Latvija leži na vzhodnih obalah Baltskega morja na nivoju severozahodnega dela vzdigajoče vzhodnoevropske ploščadi, med Estonijo in Litvo. Približno 98 % države leži pod 200 m nadmorske višine. Z izjemo obalnih nižin je ledena doba Latvijo razdelila na tri glavne regije: morensko zahodno in vzhodno višavje ter srednjo nižavje. Latvija ima več kot 12.000 rek, od katerih je le 17 daljših od 100 km in več kot 3000 majhnih jezer, od katerih je večina evtrofičnih. Med glavne reke spadajo Zahodna Dvina (Daugava), Lielupe, Gauja, Venta (s pritokom Abava) in Salaca. Gozdovi pokrivajo približno 52 % [1] države (bor – 34 %, smreka – 18 %, breza – 30 %) [2]. Razen šote, dolomita in apnenca so naravni viri maloštevilni. Latvija ima 531 km peščene obale, pristanišča Liepāja in Ventspils pa zagotavljata pomembni pristanišči s toplo vodo za baltsko obalo.
Latvija je majhna država, saj njeno ozemlje meri le 64.559 kv. km, vendar je večja od mnogih drugih evropskih držav (Albanija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ciper, Danska, Estonija, Luksemburg, Severna Makedonija, Malta, Črna gora, Nizozemska, Slovaška, Slovenija ali Švica), po številu prebivalcev (okoli 2 milijona) pa prekaša samo Estonijo, Ciper, Malto, Luksemburg in Črno Goro ter je primerljiva s Slovenijo in Severno Makedonijo. Njena strateška lega je sprožila številne vojne med rivalskimi silami na njenem ozemlju. Še leta 1944 je ZSSR Rusiji podelila regijo Abrene, kar je Latvija po razpadu Sovjetske zveze izpodbijala.