Gibraltarska skala | |
---|---|
![]() Zahodna stena Gibraltarske skale, aprila 2006 | |
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 426 m |
Prominenca | 423 m [2] |
Koordinate | 36°07′28.1″N 05°20′35.2″W / 36.124472°N 5.343111°W[1] |
Geografija | |
Lega: Gibraltar | |
Gorovje | Betične kordiljere |
Geologija | |
Starost kamnin | Jura |
Pristopi | |
Najlažji pristop | žičnica, cesta, pohod |
Gibraltarska skala (iz arabskega imena Jabal Ṭāriq جبل طارق, dob. »Tarikova gora«) je monolitna apnenčasta gora, visoka 426 m, ki dominira nad zahodnim vhodom v Sredozemsko morje. Je blizu konca ozkega 9 kilometrov dolgega rta, ki se razteza proti jugu v Sredozemsko morje in je na britanskem ozemlju Gibraltarja ter 27 km severovzhodno od španske Tarife, jugozahodne konice Evrope na Iberskem polotoku.[3] Skala služi kot neosvojljiva trdnjava in vsebuje labirintsko mrežo umetnih predorov, znanih kot Gibraltarski predori. Večji del zgornjega območja obsega naravni rezervat, ki je dom približno 300 berberskih makakov (Macaca sylvanus). Je velika turistična atrakcija.
Gibraltarska skala, severni od dveh zgodovinskih Herkulovih stebrov, je bila Rimljanom znana kot Mons Calpe, drugi južni steber na afriški strani Gibraltarskega preliva pa je bil Mons Abila, danes identificirana kot Monte Hacho ali Jebel Musa, z razdaljo približno 27 km med obema 'stebroma'. Po starodavni legendi, ki so jo spodbujali Grki in Feničani in kasneje prevzeli Rimljani,[4] sta stebra označevala zahodno mejo znanega sveta, čeprav so Feničani pluli onstran te točke v Atlantski ocean, tako proti severu kot proti jugu.