Gornja Mezopotamija

Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.^[1] Regija je že od zgodnjih muslimanskih osvajanj sredi 7. stoletja znana po tradicionalnem arabskem imenu al-Džazira in njegovi sirski različici Gāzartā ali Gozarto (ܓܙܪܬܐ).^[2] Reki Evfrat in Tigris sta pretvorila Mezopotamijo v nekakšen otok, saj sta njuna izvira v vzhodni Turčiji zelo blizu, v kraju Shatt al-Arab v guvernatu Basra v Iraku pa se združita.

Regija obsega ozemlje južno od gora Anatolije, vzhodno od gričev na levem bregu reke Evfrat, zahodno od gora na desnem bregu reke Tigris in ravnico Sindžar. Ob Tigrisu se razteza navzdol do Samare in po Evfratu do Hita. Po Gornji Mezopotamiji teče več kot 400 km dolga reka Habur, ki izvira na severu v Turčiji in se iziva v Evfrat.

Največja mesta v Gornji Mezopotamiji so Mosul, Deir ez-Zor, Raka, Hasaka, Diyarbakır in Kamišli. Zahodni (sirski) del Gornje Mezopotamije se skoraj popolnoma ujema s sirskim guvernatom al-Hasaka in se šteje za žitnico Sirije.^[3] Vzhodni (iraški) del regije obsega guvernat Ninive in nekaj malega sosednjega ozemlja. Na severnem (turškem) delu regije sta turški provinci Şanlıurfa in Mardin in del province Diyarbakır.

1. ↑ Georges Roux. Ancient Iraq.
2. ↑ Smith, J. Payne (1998). A compendious Syriac dictionary: founded upon the thesaurus syriacus. str. 68. ISBN 1-57506-032-9. OCLC 1105266843.
3. ↑ The next battlefield. Arhivirano iz izvirnika 11. novembra 2017. Pridobljeno 17. septembra 2017.