Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu:

v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje:

v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu:[1]

pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja:

ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo:

Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, , redkeje z γ in v novejšem času tudi z . Imenuje se tudi splôšna gravitacíjska konstánta, Newtonova (gravitacíjska) konstánta in pogovorno velíki G.[2]

Gravitacijska konstanta je ena osnovnih konstant v fiziki. Njena priporočena vrednost (2014, CODATA[3]) je:

Morda je gravitacijsko konstanto od vseh konstant najtežje meriti.[4] Med vsemi osnovnimi konstantami je njena vrednost določena najmanj točno, saj so točno določena le prva tri decimalna mesta (6,67), njena relativna standardna merilna negotovost je le 47 ×10−6. Enako netočna je masa Sonca. Lege planetov so znane veliko točneje in tudi produkt κ in mase Sonca.

  1. Agnese; La Camera; Recami (1999).
  2. Gundlach; Merkowitz (2002).
  3. »Newtonian constant of gravitation«. Committee on Data for Science and Technology (CODATA) (v angleščini). NIST. Junij 2015. Pridobljeno 25. septembra 2015.
  4. Gillies (1997).

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne