Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu:
v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje:
v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu:[1]
pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja:
ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo:
Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, , redkeje z γ in v novejšem času tudi z . Imenuje se tudi splôšna gravitacíjska konstánta, Newtonova (gravitacíjska) konstánta in pogovorno velíki G.[2]
Gravitacijska konstanta je ena osnovnih konstant v fiziki. Njena priporočena vrednost (2014, CODATA[3]) je:
Morda je gravitacijsko konstanto od vseh konstant najtežje meriti.[4] Med vsemi osnovnimi konstantami je njena vrednost določena najmanj točno, saj so točno določena le prva tri decimalna mesta (6,67), njena relativna standardna merilna negotovost je le 47 ×10−6. Enako netočna je masa Sonca. Lege planetov so znane veliko točneje in tudi produkt κ in mase Sonca.