Grosuplje

Grosuplje
Mesto
Grosuplje Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′18.45″N 14°39′22.32″E / 45.9551250°N 14.6562000°E / 45.9551250; 14.6562000
Država	Slovenija
Statistična regija	Osrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Grosuplje
Površina
• Skupno	5,3 km2
Nadm. višina	343,1 m
Prebivalstvo  (2024)[1]
• Skupno	7.804
• Gostota	1.500 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	1290 Grosuplje
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Grosuplje (izgovorjava^ⓘ; nemško Großlupp) je mesto v osrednji Sloveniji, na severozahodu pokrajine Dolenjske. Predstavlja središče občine Grosuplje, vključeno je v osrednjeslovensko statistično regijo in je tesno povezano z bližnjo prestolnico Ljubljano.

Leži v zahodnem Dolenjskem podolju, na severnem delu Grosupeljske kotline. Na zahodu ga omejujeta mokroten svet ob potoku Bičju in železniška proga iz Ljubljane, ki se tu razcepi, njena kraka vodita proti Kočevju in Novemu mestu. Na severu se vzpenja s smrekovim gozdom porasel Brinjski hrib (tudi Koščakov hrib, 409 m). Severno od avtoceste Ljubljana–Višnja Gora je naselju priključeno nekoč samostojno naselje Potok oz. Perovo, vzhodno od struge Velikega potoka pa Jerova vas. Na vzhodu se dvigata nizek grič Kamna gorica (388 m) in za njim na severu gozdnato sleme Drnovka (443 m). Na severozahodu so Brvace, južni del pa so Mrzle njive. Vzhodno od Grosupljega je vas oz. naselje Brezje pri Grosupljem.

Osrednji del naselja je na lokaciji nekdanje Stranske vasi. V bližini se nahajajo osnovna šola, glasbena šola, knjižnica, kino, kulturna in športna društva ter klubi. Skozi mesto teče potok Grosupeljščica, ob kateri je obrtna cona. Na vzhodnem obrobju je športno letališče.

Na cerkvenem hribu stoji župnijska cerkev svetega Mihaela. Cerkev je v osnovi srednjeveška, leta 1853 pa so jo temeljito prenovili. Glavni oltar, izdelan v prvi polovici 19. stoletja, so leta 1960 preoblikovali po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Veliki zvon je leta 1893 vlil Albert Samassa.

Ob potoku Grosupeljščica stoji enonadstropna graščina Brinje iz 17. stoletja, ki je bila v začetku 19. stoletja temeljito prezidana. Takrat je dobila poudarjeno osrednjo os. Mlin v južnem delu stavbe ohranja stilne elemente iz 16. stoletja.

V naselju je spominska soba pisatelja Louisa Adamiča, ki se je rodil v bližnjih Prapročah. V Grosuplju se je rodil režiser Jože Gale, grafik Elko Justin pa je tu umrl. Tu prebiva tudi telovadec Miroslav Cerar.

Grosuplje s Škofljico in Ljubljano povezuje integrirana avtobusna linija št. 3G.

1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 13. septembra 2024.