Guba (geologija)

V strukturni geologiji je guba kup prvotno ravnih površin, kot so sedimentne plasti, ki so upognjene ali ukrivljene med trajno deformacijo. Gube v kamninah se razlikujejo po velikosti od mikroskopskih gub do gub v velikosti gore. Pojavijo se kot posamezne izolirane gube ali v periodičnih sklopih (znanih kot vlaki gub). Sinsedimentne gube so tiste, ki nastanejo med sedimentnim odlaganjem.

Gube nastajajo pod različnimi pogoji napetosti, pornega tlaka in temperaturnega gradienta, kar dokazuje njihova prisotnost v mehkih sedimentih, celotnem spektru metamorfnih kamnin in celo kot primarne strukture toka v nekaterih magmatskih kamninah. Niz gub, razporejenih na regionalni ravni, sestavlja pas gub, ki je skupna značilnost orogenih con. Gube običajno nastanejo s krajšanjem obstoječih plasti, lahko pa nastanejo tudi kot posledica premika na neravninskem prelomu (prelomna upogibna guba), na konici razširjajočega se preloma (prelomna propagacijska guba), z diferencialnim zbijanjem ali zaradi na učinke vdora magmatskih plinov na visoki ravni, npr. nad lakolitom.