Back Гватемала Abkhazian Guatemala ACE Гуатемалэ ADY Guatemala Afrikaans Guatemala ALS ጓቴማላ Amharic Kuatimala AMI Guatemala AN Guatemala ANG ग्वाटेमाला ANP
Republika Gvatemala República de Guatemala (špansko)
| |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
Geslo:
| |
| Himna: Himno Nacional de Guatemala | |
| March: La Granadera ("Grenadirjeva pesem") | |
.svg)  | |
| Glavno mesto | Gvatemala 14°38′N 90°30′W / 14.633°N 90.500°W |
| Uradni jeziki | gvatemalska španščina |
| Etnične skupine (2018[2]) | |
| Demonim(i) | Gvatemalčan/ka Chapín |
| Vlada | Unitarna predsedniška republika |
• Predsednik | Bernardo Arévalo |
• Podpredsednica | Karin Herrera |
| Zakonodajalec | Kongres republike |
| Osamosvojitev | |
• razglašena iz Španskega imperija | 15. september 1821 |
• razglašena od Prvega mehiškega imperija | 1. julij 1823 |
• razglašena od Zvezna republika Srednja Amerika | 17. april 1839 |
• Trenutna ustava | 31. maj 1985 |
| Površina | |
• skupaj | 108.889 km2 (105.) |
• voda (%) | 0,4 |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2023 | 17.980.803[3] (69.) |
• gostota | 129/km2 (85.) |
| BDP (ocena 2023) | |
• skupaj (nominal.) | 102,765 mrd. $ (70.) |
• skupaj (PKM) | 201,365 mrd. $[4] (77.) |
• na preb. (nominal.) | 5407 $ (108.) |
• na preb. (PKM) | 10.595 $ (121.) |
| Gini (2014) | 48,3[5] visok |
| HDI (2021) | 0,627[6] srednji · 135. |
| Valuta | gvatemalanski kvecal (GTQ) |
| Časovni pas | UTC −6 (CST) |
| Klicna koda | +502 |
| Internetna domena | .gt |
Gvatemala ([gvatemála], špansko: [ɡwateˈmala] ()) je država v Srednji Ameriki. Na severu in zahodu meji na Mehiko, na severovzhodu na Belize, na vzhodu na Honduras in na jugovzhodu na Salvador. Na jugu se ga dotika Tihega oceana, na severovzhodu pa na Honduraški zaliv. Z ocenjenim prebivalstvom okoli 17,6 milijona je Gvatemala najbolj naseljena država v Srednji Ameriki, 4. najbolj naseljena država v Severni Ameriki in 11. najbolj naseljena država v Ameriki. Je reprezentativna demokracija z glavnim in največjim mestom Nueva Guatemala de la Asunción, znanim tudi kot Gvatemala (mesto), najbolj naseljeno mesto v Srednji Ameriki.
Ozemlje sodobne Gvatemale je gostilo jedro majevske civilizacije, ki se je raztezala po celotni Srednji Ameriki. V 16. stoletju so večino tega območja osvojili Španci in ga razglasili za del podkraljevstva Nova Španija. Gvatemala se je leta 1821 osamosvojila od Španije in Mehike. Leta 1823 je postala del Zvezne republike Srednje Amerike, ki je do leta 1841 razpadla.
Od sredine do konca 19. stoletja je Gvatemala trpela zaradi kronične nestabilnosti in državljanskih spopadov. Od začetka 20. stoletja mu je vladala vrsta diktatorjev, ki sta jih podpirala United Fruit Company in vlada Združenih držav. Leta 1944 je bil avtoritarni voditelj Jorge Ubico strmoglavljen s prodemokratičnim vojaškim udarom, kar je sprožilo desetletno revolucijo, ki je vodila do obsežnih družbenih in gospodarskih reform. Vojaški udar leta 1954, ki so ga podprle ZDA, je končal revolucijo in vzpostavil diktaturo.[7]
Od leta 1960 do 1996 je Gvatemala preživela krvavo državljansko vojno med vlado, ki so jo podpirale ZDA, in levičarskimi uporniki, vključno z genocidnimi poboji majevskega prebivalstva, ki jih je izvajala vojska.[8][9] Mirovni sporazum, ki so ga izpogajali Združeni narodi, je privedel do nadaljnje gospodarske rasti in uspešnih demokratičnih volitev, čeprav revščina, kriminal, trgovina z drogami in civilna nestabilnost ostajajo glavna vprašanja.
Čeprav je bogato z izvoznim blagom, se približno četrtina prebivalstva (4,6 milijona) sooča z nezanesljivo preskrbo s hrano, ki jo je še poslabšala nenehna prehrambena kriza, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino.[10]
Obilje biološko pomembnih in edinstvenih ekosistemov v Gvatemali vključuje številne endemične vrste in prispeva k temu, da je Srednja Amerika označena kot žarišče biotske raznovrstnosti.[15]
- ↑ Banco de Guatemala 1996.
- ↑ »Portal de Resultados del Censo 2018«. Censopoblacion.gt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2019. Pridobljeno 14. aprila 2022.
- ↑ »Guatemala«. Svetovni podatkovnik (2025 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 22. junija 2023. (Archived 2023 edition)
- ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Guatemala)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 13. oktobra 2023.
- ↑ »GINI index (World Bank estimate)«. data.worldbank.org. World Bank. Pridobljeno 7. marca 2019.
- ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 16. oktobra 2022.
- ↑ Blakeley 2009, str. 92.
- ↑ Cooper 2008, str. 171.
- ↑ Solano 2012, str. ;3–15.
- ↑ tagesschau.de. »Liveblog: ++ "Verzögerung kostet Menschenleben" ++«. tagesschau.de (v nemščini). Pridobljeno 14. junija 2022.