Hadad | |
---|---|
Bog groma in dežja | |
Ime v hieroglifih | dMI |
Kultno središče | Kanaan, Mezopotamija |
Simbol | bik, strela, rogato pokrivalo |
Ustrezniki | |
Grški ustreznik | Zevs |
Rimski ustreznik | Jupiter |
Kanaanski ustreznik | Ba'al |
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
V Ebli je okoli leta 2500 pr. n. št. dokazan kot Hadda.[1][2] Amoriti so prenesli Hadada Iz Levanta v Mezopotamijo, kjer je postal znan kot akadski bog Adad.[3][4][5][6]
Imeni Adad in Iškur sta običajno napisani z logogramom dIM,[7] s katerim se piše tudi ime huritskega boga Tešuba.[8] Hadada so imenovali tudi Pidar, Rapiu in Baal-Zefon[9] ali preprosteje Baal (Gospodar), čeprav so ta naslov uporabljali tudi za druge bogove.
Hadadova simbolična žival je bil bik. Upodabljali so ga kot bradatega moža,[10][11] pogosto s palico in strelo in pokrivalom z bikovimi rogovi.[12][13]
Hadada so kasneje enačili z grškim bogom Zevsom, rimskim bogom Jupitrom (Jupiter Dolihen), nasitskim in hetitskim bogom groma Tešubom in egipčanskm bogom Amonom.