Hadad

Hadad
Bog groma in dežja
Ime v hieroglifih	dMI
Kultno središče	Kanaan, Mezopotamija
Simbol	bik, strela, rogato pokrivalo
Ustrezniki
Grški ustreznik	Zevs
Rimski ustreznik	Jupiter
Kanaanski ustreznik	Ba'al

Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.

V Ebli je okoli leta 2500 pr. n. št. dokazan kot Hadda.^[1][2] Amoriti so prenesli Hadada Iz Levanta v Mezopotamijo, kjer je postal znan kot akadski bog Adad.^[3][4][5][6]

Imeni Adad in Iškur sta običajno napisani z logogramom ^dIM,^[7] s katerim se piše tudi ime huritskega boga Tešuba.^[8] Hadada so imenovali tudi Pidar, Rapiu in Baal-Zefon^[9] ali preprosteje Baal (Gospodar), čeprav so ta naslov uporabljali tudi za druge bogove.

Hadadova simbolična žival je bil bik. Upodabljali so ga kot bradatega moža,^[10][11] pogosto s palico in strelo in pokrivalom z bikovimi rogovi.^[12][13]

Hadada so kasneje enačili z grškim bogom Zevsom, rimskim bogom Jupitrom (Jupiter Dolihen), nasitskim in hetitskim bogom groma Tešubom in egipčanskm bogom Amonom.

1. ↑ Sarah Iles Johnston (2004). Religions of the Ancient World: A Guide. str. 173. ISBN 9780674015173.
2. ↑ Spencer L. Allen (5. marec 2015). The Splintered Divine: A Study of Istar, Baal, and Yahweh Divine Names and Divine Multiplicity in the Ancient Near East. str. 10. ISBN 9781614512363.
3. ↑ Albert T. Clay (1. maj 2007). The Origin of Biblical Traditions: Hebrew Legends in Babylonia and Israel. str. 50. ISBN 9781597527187.
4. ↑ Theophilus G. Pinches (1908). The Religion of Babylonia and Assyria. str. 15. ISBN 9781465546708.
5. ↑ Joseph Eddy Fontenrose (1959). Python: A Study of Delphic Myth and Its Origins. str. 157. ISBN 9780520040915.
6. ↑ Green, Alberto R.W. (2003). The Storm-God in the Ancient Near East. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns. ISBN 9781575060699. str. 166.
7. ↑ ORACC – Iškur/Adad (god).
8. ↑ Green (2003), str. 130.
9. ↑ Gibson, John C. (1. april 1978). Canaanite Myths and Legends. T&T Clark. str. 208. ISBN 978-0567080899.
10. ↑ Donald K. Sharpes. Sacred bull, holy cow: a cultural study of civilization's most important animal. str. 27.
11. ↑ Maurice H. Farbridge. Studies in Biblical and Semitic Symbolism. str. 63.
12. ↑ Ramesh Chopra. Academic Dictionary Of Mythology. str. 126.
13. ↑ The New Encyclopædia Britannica: Micropædia. By Encyclopædia Britannica. str. 605.