Hagija Sofija | |
---|---|
Ayasofya | |
Splošni podatki | |
Tip |
|
Lokacija | Carigrad, Fatih, Turčija |
Koordinati | 41°00′31″N 28°58′48″E / 41.0085°N 28.9799°E |
Začetek gradnje | 532 |
Dokončano | 537 |
Naročnik | Justinijan I. |
Lastnik | Republika Turčija |
Projektiranje in gradnja | |
Arhitekt | Izidor iz Mileta Antemij iz Trala |
Uradno ime: Zgodovinska območja Carigrada | |
Tip | Kulturni |
Kriteriji | i. ii. iii. iv |
Razglasitev | 1985 (9. zasedanje) |
ID # | 356 |
Regija | Evropa in Severna Amerika |
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana je bila v petih letih do leta 537. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 vzporedno s siceršnjo sekularizacijo države preuredili v muzej. Julija 2020 je nato turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan podpisal odlok, s katerim je znova postala mošeja.[1]
Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je v sklopu zgodovinskih predelov Carigrada vključena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.[2] Včasih jo imenujejo celo osmo čudo sveta.