Hematit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | Oksidni mineral |
Kemijska formula | Železov(III) oksid, Fe2O3, α-Fe2O3 |
Lastnosti | |
Barva | Kovinsko siv do prsteno rdeč |
Kristalni habit | Ploščati do debeli kristali |
Kristalni sistem | Trigonalni |
Razkolnost | Brez razkolnosti |
Lom | Neraven do podškoljkast |
Trdota | 5,5 - 6,5 |
Sijaj | Kovinski do sijajni |
Barva črte | Svetlo rdeča do temno rdeča |
Specifična teža | 4,9 - 5,3 |
Lomni količnik | Neprozoren |
Sklici | [1][2] |
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3). Hematit kristalizira v romboedričnem kristalnem sistemu, tako kot ilmenit in korund. Hematit in ilmenit tvorita pri temperaturi nad 950 °C popolno trdno raztopino.
Hematit je mineral črne do jekleno sive ali srebrno sive, rjave do rdečkasto rjave ali rdeče barve in ena od najpomembnejših železovih rud. Vsi hematiti imajo ne glede na barvo rdečo barvo črte. Hematit je trši od čistega železa, vendar mnogo bolj krhek. Hematitu in magnetitu soroden oksidni mineral je maghemit.
Veliki depoziti hematita so v slojih železovih rud v predkambrijski sedimentnih kamninah. Sivi magnetit se običajno nahaja na področjih, kjer je bila nekoč voda, ali v bližini vročih izvirov, na primer v Narodnem parku Yellowstone v ZDA. Mineral se lahko obarja iz vode in se v slojih zbira na dnu jezer, izvirov in drugih stoječih voda. Hematit lahko nastaja tudi brez prisotnosti vode, običajno zaradi vulkanske aktivnosti.
Kot glina veliki kristali hematita lahko nastajajo kot sekundarni minerali pri preperevanju kamnin zaradi vremenskih procesov. Hematit, pomešan z drugimi oksidi ali oksihidroksidi, je na primer goethit, ki daje značilno rdečo barvo zemlji v tropskih krajih.
Nahajališča lepih primerkov hematita so v Angliji, Mehiki, Braziliji, Avstraliji, ZDA in Kanadi.