Hendrik Antoon Lorentz | |
---|---|
Rojstvo | Hendrik Antoon Lorentz 18. julij 1853[1][2][…] Arnhem[4][5][6] |
Smrt | 4. februar 1928[4][2][…] (74 let) Haarlem[4][6] |
Bivališče | Nizozemska |
Državljanstvo | nizozemsko |
Narodnost | nizozemska |
Področja | fizika |
Ustanove | Univerza v Leidnu |
Alma mater | Univerza v Leidnu doktorat 1875 |
Mentor doktorske disertacije | Pieter Rijke |
Doktorski študenti | Geertruida de Haas-Lorentz Adriaan Daniël Fokker Leonard Salomon Ornstein |
Poznan po | teorija EM valovanja Lorentzeva transformacija Lorentzeva sila Lorentzev faktor |
Pomembne nagrade | Nobelova nagrada za fiziko (1902) Rumfordova medalja (1908) Franklinova medalja (1917) Copleyjeva medalja (1918) |
Hendrik Antoon Lorentz [héndrik ánton lórenc], nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Lorentz je raziskoval sevanje v magnetnem polju. Z Lorentzevimi transformacijami (, ) je prispeval k nastanku Einsteinove posebne teorije relativnosti.
Skupaj s Pietrom Zeemanom je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave o vplivu magnetizma na sevanje.
Leta 1912 ga je na Univerzi v Leidnu nasledil Ehrenfest.
Za svoje znanstvene dosežke je Lorentz leta 1918 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.