Back Henrique III de Navarra AN هنري الرابع ملك فرنسا Arabic هنرى الرابع ملك فرنسا ARZ Enrique IV de Francia AST Henri IV (gazik ke Franca) AVK IV Henrix Azerbaijani دؤردونجو هانری (فرانسه) AZB Генрых IV (кароль Францыі) Byelorussian Анри IV Bulgarian Herri IV (Bro-C'hall) Breton
| Henrik IV. | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 Portret Fransa Pourbusa Mlajšega, 1610 | |||||
| Kralj Francije | |||||
| Vladanje | 2. avgust 1589 – 14 maj 1610 | ||||
| Kronanje | 27, februar 1594 Stolnica blažene Device Marije, Chartres | ||||
| Predhodnik | Henrik III. | ||||
| Naslednik | Ludvik XIII. | ||||
| kralj Navarre | |||||
| Vladanje | 9. junij 1572 – 14. maj 1610 | ||||
| Predhodnik | Jeanne III. Navarrska | ||||
| Naslednik | Ludvik XIII. Francoski | ||||
| Rojstvo | 13. december 1553[1][2][3] Château de Pau[d] | ||||
| Smrt | 14. maj 1610[4][5][…] (56 let) Pariz[6] | ||||
| Pokop | 1. julij 1610 Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Pariz, Francija | ||||
| Zakonec | Margareta Valois (1572-1599) Marija Medičejska (1600) | ||||
| Potomci |
nezakonski:
| ||||
| |||||
| Rodbina | rodbina Bourboni | ||||
| Oče | Antoine Navarrski | ||||
| Mati | Jeanne III. Navarrska | ||||
| Religija | Protestantizem 1553-1595 rimskokatoliška 1595-1610 | ||||
| Podpis |  | ||||
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV, Henri le Grand; okcitansko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610. Bil je prvi monarh Francije iz rodbine Bourbonov, stranske/mlajše veje rodbine Kapetingov. Leta 1610 ga je umoril François Ravaillac, fanatični katolik, nasledil pa ga je sin Ludvik XIII.[7]
Sin Antoinea de Bourbona, vojvode Vendômskega in Jeanne d'Albret, kraljice Navarre, je bil Henrik krščen kot katolik, vendar ga je njegova mati vzgajala v protestantski veri. Leta 1572 je po materini smrti podedoval prestol Navarre. Kot hugenot je bil Henrik vpleten v francoske verske vojne, komaj se je izognil atentatu v pokolu na dan sv. Bartolomeja. Kasneje je protestantske sile vodil proti kraljevi vojski.[8]
On in njegov predhodnik Henrik III. Francoski sta bila neposredna potomca svetega Ludvika IX.. Henrik III. je pripadal rodbini Valois, ki je izhajala iz Filipa III. Francoskega, starejšega sina Ludvika IX.; Henrik IV. je pripadal rodbini Bourbonov, ki je izhajala iz Roberta, grofa Clermontskega, mlajšega sina svetega Ludvika. Henrik je bil kot vodja rodbine Bourbonov 'prvi princ krvi'. Po smrti svojega svaka in daljnega bratranca Henrika III. leta 1589 je Henrik po Salijskem zakoniku prevzel francosko nasledstvo.
Sprva je obdržal protestantsko vero (edini francoski kralj, ki je to storil) in se je moral boriti proti Katoliški ligi, ki je zanikala, da bi lahko kot protestant nosil francosko krono. Po štirih letih zastoja se je spreobrnil v katolištvo, da bi prevzel oblast nad svojim kraljestvom (menda je rekel: »Pariz je vreden maše«.). Kot pragmatičen politik (v takratnem jeziku politique) je pokazal nenavadno versko strpnost do te dobe. Predvsem je objavil Nantski edikt (1598), ki je protestantom zagotavljal verske svoboščine in s tem dejansko končal verske vojne.
Za nekatere katoličane je bil uzurpator, za nekatere protestante pa izdajalec in je postal tarča vsaj 12 poskusov atentata.[9] Ko se je Henrik v času svoje vladavine soočil z velikim nasprotovanjem, je po svoji smrti dobil večji status.[10] Občudovali so ga zaradi njegovih večkratnih zmag nad sovražniki in njegovega pokatoličenja. Kot Dobri kralj Henrik (le bon roi Henri) je bil znan po svoji genialnosti in veliki zaskrbljenosti glede blaginje svojih podložnikov. Aktivni vladar je delal za ureditev državnih financ, spodbujanje kmetijstva, odpravljanje korupcije in spodbujanje izobraževanja. Med njegovo vladavino[11] se je francoska kolonizacija Amerike resnično začela z ustanovitvijo kolonij Acadia in Kanade v Port-Royalu oziroma Quebecu. Častili so ga v priljubljeni pesmi Vive le roi Henri (ki je pozneje postala himna francoske monarhije v času vladanja njegovih naslednikov) in v Voltairejevi Henriade.
- ↑ Record #118548174 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 Diccionario biográfico español — Real Academia de la Historia, 2011.
- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ Генрих IV // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1892. — Т. VIII. — С. 356-357.
- ↑ Tapié V., Ritter R. Encyclopædia Britannica
- ↑ Union List of Artist Names — 2017.
- ↑ Baird, Henry Martyn (1886). The Huguenots and Henry of Navarre. str. 486. ISBN 9780404005405.
- ↑ Harris, Carolyn (Avgust 2017). »The Queen's land«. Canada's History. 97 (4): 34–43. ISSN 1920-9894.
- ↑ Pierre Miquel, Les Guerres de religion, Paris, Club France Loisirs (1980) ISBN 2-7242-0785-8, p. 399
- ↑ Le Figaro, "Henri IV, Dès sa mort, il entre dans la légende", 1 August 2009 [1]
- ↑ Acadia. Encyclopedia Britannica