Back هنري موزلي Arabic هنرى موزلى ARZ هنری موزلی AZB Хенри Мозли Bulgarian হেনরি মোসলে Bengali/Bangla Henry Moseley Catalan Henry Moseley Czech Henry Moseley Danish Henry Moseley (Physiker) German Χένρι Μόσλεϊ Greek
| Henry Gwyn Jeffreys Moseley | |
|---|---|
.jpg) Henry G. J. Moseley (1914). | |
| Rojstvo | 23. november 1887[1][2][…] Weymouth[d] |
| Smrt | 10. avgust 1915[1][2][…] (27 let) polotok Galipoli, Osmanski imperij |
| Bivališče | .svg){kind=small} Združeno kraljestvo |
| Državljanstvo | Združenega kraljestva |
| Narodnost |  angleška |
| Področja | fizika, kemija |
| Izobrazba | Kolidž Trinity, Univerza v Oxfordu Univerza v Manchestru |
| Poznan po | vrstno število Moseleyjev zakon |
| Vplivi | Ernest Rutherford |
| Pomembne nagrade | Matteuccijeva medalja (1919) |
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Moseleyjevi doprinosi k fizikalni znanosti so bili zagovor fizikalnih zakonov pred predhodnim empiričnim in kemijskim konceptom vrstnega števila. To izvira iz njegovega razvoja Moseleyjevega zakona v rentgenskih spektrih. Moseleyjev zakon je opravičil več konceptov v kemiji z razvrstitvijo kemičnih elementov periodnega sistema v logični red temelječ na njihovih fizikalnih značilnosti.
Moseleyjev zakon je izpopolnil atomsko fiziko z zagotovitvijo prvega eksperimentalnega dokaza Bohrove teorije iz leta 1913, poleg spektra vodikovega atoma, ki ga naj bi Bohrova teorija poustvarila. Teorija je izboljšala Rutherfordov in van den Broekov model iz leta 1911, ki je predlagal, da atom v svojem jedru vsebuje število pozitivnih jedrskih nabojev, ki je enako (vrstnemu) številu v periodnem sistemu. Ta model je ostal v veljavi do danes.
Ob izbruhu 1. svetovne vojne v Zahodni Evropi je Moseley prekinil svoje znanstveno delo na Univerzi v Oxfordu in se prostovoljno pridružil Kraljevim inženircem v Britanski kopenski vojski. Aprila 1915 so ga kot častnika za zveze poslali z vojaki Britanskega imperija v invazijo na Galipoli. Med bitko za Sari Bair ga je 10. avgusta 1915 v starosti 27 let ostrostrelec smrtno zadel v glavo. Strokovnjaki so razglabljali, da bi lahko Moseley leta 1916 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, če ne bi padel.[4][5] Kot posledico tega je britanska vlada vpeljala novo politiko primernosti za bojno dolžnost znanstvenikov.[6]
- ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
- ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Rutherford (2004).
- ↑ Asimov (1972), str. 921.
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovani:0, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).