Herat

Herat هرات
Mesto
Od leve proti desni od zgoraj: Velika mošeja v Heratu, Citadela Herat, Univerza Herat, panoramski pogled na kompleks Musalla, zunanjost petkove mošeje, obzorje mesta Herat
Vzdevek:  Biser Horasana[1]
Herat Lega Herata v Afganistanu
Koordinati: 34°20′31″N 62°12′11″E / 34.34194°N 62.20306°E / 34.34194; 62.20306
Država	Afganistan
Provinca	Herat
Površina
• Skupno	143[2] km2
Nadm. višina	920 m
Prebivalstvo  (2021)
• Skupno	592.902
	[3]
Časovni pas	UTC+4:30 (Afganistanski standardni čas)

Herāt (/hɛˈrɑːt/) je oazno mesto in tretje največje mesto v Afganistanu.^[4] Leta 2020 je imel ocenjenih 574.276 prebivalcev in je glavno mesto province Herat, ki leži južno od gorovja Paropamisus (Selseleh-ye Safēd Kōh) v rodovitni dolini reke Harirud v zahodnem delu države. Starodavna civilizacija ob svilni poti med Zahodno Azijo, Srednjo Azijo in Južno Azijo^[5] služi kot regionalno središče na zahodu države.

Herat izvira iz časov Aveste in je bil tradicionalno znan po vinu. Mesto ima številne zgodovinske znamenitosti: citadela v Heratu in kompleks Musalla. V srednjem veku je Herat postal eno od pomembnih mest Horasana, saj je bil znan kot biser Horasana. Po osvojitvi s strani Timur Lenka je mesto postalo pomembno središče intelektualnega in umetniškega življenja v islamskem svetu.^[6] Pod vladavino Šaha Rukha je mesto služilo kot osrednja točka timuridske renesanse, katere slava naj bi se primerjala s Firencami italijanske renesanse kot središča kulturnega preporoda. Po padcu Timuridskega cesarstva so Heratu od začetka 18. stoletja upravljali različni afganistanski vladarji. Leta 1716 so se Abdali Afganistanci, ki so živeli v mestu, uprli in ustanovili svoj sultanat, Sadozai sultanat Herat. Leta 1732 jih je osvojila Afšaridska Perzija.

Po smrti Nader Šaha in vzponu Ahmeda Šaha Durranija na oblast leta 1747 je Herat, ločen od Perzije, postal del Afganistana. Postal je neodvisno mesto-država v prvi polovici 19. stoletja, soočal se je z več kadžarskimi iranskimi invazijami, dokler ni bil leta 1863 vključen v Afganistan. Strateško pomembne so še vedno ceste iz Herata v Iran (čez obmejno mesto Islam Kala) in Turkmenistan (čez obmejno mesto Torghundi). Kot prehod v Iran pobira veliko carinskih prihodkov za Afganistan.^[7] Ima tudi mednarodno letališče. Po vojni leta 2001 je bilo mesto relativno varno pred napadi talibanskih upornikov. Leta 2021 je bilo napovedano, da bo Herat uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.^[8] 12. avgusta 2021 so mesto zavzeli talibanski borci v okviru poletne ofenzive talibanov.

Območje Herata je znano kot mesto za arheološka zanimanja in raziskovanja.

1. ↑ »Hadith - Book of Tribulations - Sunan Ibn Majah - Sunnah.com - Sayings and Teachings of Prophet Muhammad«. sunnah.com. Arhivirano iz spletišča dne 12. novembra 2020. Pridobljeno 24. decembra 2020.
2. ↑ »OCHA - February Humanitarian Bulletin« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. marca 2017. Pridobljeno 25. januarja 2018.
3. ↑ »Estimated Population of Afghanistan 2021-22« (PDF). National Statistic and Information Authority (NSIA). april 2021. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 24. junija 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
4. ↑ Podelco, Grant (9. april 2008). »Afghanistan: Herat's Treasures Can't Compensate For Atmosphere Of Fear«. Radio Free Europe/Radio Liberty.
5. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2019. Pridobljeno 26. julija 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
6. ↑ »The Art of the Timurid Period (ca. 1370–1507)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2016. Pridobljeno 7. novembra 2016.
7. ↑ »Bomb blast hits west Afghan city«. BBC News. 3. avgust 2009. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2009. Pridobljeno 26. marca 2010.
8. ↑ »Herat City to Be Listed as UNESCO World Heritage Site«. TOLOnews (v angleščini). Pridobljeno 4. julija 2021.