Hercegovina

Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine. Njene meje niso enoznačno določene; z okrog 11.500^[1] do 12.000 kvadratnimi kilometri^[2] zavzema slabo četrtino države.^[3][4] Največje in osrednje hercegovsko mesto je Mostar.

Hercegovina, kar pomeni »ozemlje hercega« oziroma »vojvodstvo«, se imenuje po plemiču Stjepanu Vukčiću Kosači, ki je naziv velikega vojvode prevzel leta 1448. Po zavzetju ozemlja s strani Osmanskega cesarstva je to ozemlje postalo Hercegovski sandžak znotraj Bosanskega pašaluka (ejaleta), ki je bil med letoma 1833 in 1851 povzdignjen v lasten Hercegovski pašaluk. Glavno mesto je bilo v Foči.^[5][6][7] Na berlinskem kongresu 1878 je večina Hercegovine padla pod avstro-ogrsko upravo, njen vzhodni del pa je pripadel Črni gori. Danes je po daytonskem sporazumu Hercegovina razdeljena med Federacijo BiH z večinsko hrvaškim prebivalstvom in Republiko Srbsko s pretežno srbskim prebivalstvom, oboji pomešani z Bošnjaki.

Zemljepisno se Hercegovina sestoji iz dveh celot, nizke in visoke Hercegovine. Nizka Hercegovina je submediteranskega značaja in obsega območje spodnjega toka reke Neretve s pritoki; oblikovana je v apnenčaste visoke ravni in kraška polja, pri Neumskem zalivu ima 20 km dolg izhod na Jadransko morje. Visoka Hercegovina severno od nje je grajena iz visokega krasa in pripada goratemu osrednjemu delu Bosne in Hercegovine s pogorji Čvrsnica in Prenj. Po geotektonski in geomorfološki sestavi se Hercegovina znatno razlikuje od Bosne. Najpomembnejša vodotoka sta Neretva, dolga 225 kilometrov, in ponornica Trebišnjica s 96,5 kilometra nadzemne dolžine.^[4][8]

Večja mesta v Hercegovini so Mostar (60.195 prebivalcev), Trebinje (23.770), Konjic (10.732), Bileća (7616), Posušje (6267), Široki Brijeg (6149), Čapljina (5774), Gacko (5363), Nevesinje (5162), Grude (4347), Ljubuški (4023), Stolac (3816) in Neum (3013).^[9][2]

1. ↑ "Administrativno uređenje Hercegovine od 1945. do 1952. godine" Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. by Adnan Velagić, Most – časopis za obrazovanje, nauku i kulturu, No. 191 (October 2005), pp. 82–84. ISSN 0350-6517.
2. ↑ ^{2,0 2,1} »3. Hercegovačka regija«. Regionalna strategija ekonomskog razvoja Hercegovine (pdf / html). Regionalna razvojna agencija za Hercegovinu (REDAH.ba) – in conjunction with the EU RED Project (v srbohrvaščini). Bosna i Hercegovina. november 2004. Pridobljeno 22. novembra 2020.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
3. ↑ Regionalna strategija ekonomskog razvoja za ekonomsku regiju Hercegovina. Regionalna razvojna agencija za Hercegovinu (REDAH). november 2004. str. 24–26.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
4. ↑ ^{4,0 4,1} Velagić, Adnan (Oktober 2005). »Administrativno uredjenje Hercegovine od 1945. do 1952«. Most (v bosanščini).
5. ↑ Ćirković, Sima M. (1964). »Chepter 7: Slom Bosanske države; Part 3: Pad Bosne«. Istorija srednjovekovne bosanske države (v srbščini). Serbian Literary Guild. str. starting with 336. Pridobljeno 21. marca 2021.
6. ↑ John V.A. Fine, "The Medieval and Ottoman Roots of Modern Bosnian Society", in Mark Pinson, ed., The Muslims of Bosnia-Herzegovina: Their Historic Development from the Middle Ages to the Dissolution of Yugoslavia, Harvard Middle East Monographys 28, Harvard University Center for Middle Eastern Studies, 2nd ed, 1996 ISBN 0932885128, p. 11
7. ↑ B. Djurdjev, "Bosna" in Encyclopaedia of Islam 2nd ed. P. Bearman, Th. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel, W. P. Heinrichs, eds. DOI: 10.1163/1573-3912_islam_COM_0126, 2012.
8. ↑ »Hercegovina«. Proleksis enciklopedija (v hrvaščini). Pridobljeno 21. maja 2022.
9. ↑ »Popis 2013 u BiH«. statistika.ba (v bosanščini). Pridobljeno 21. maja 2022.