Hiksi v hieroglifih | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||||
Ḥq3-ḫ3st / Ḥq3-ḫ3swt[1] Heka-časet / Heka-časut[1] Vladar(ji) tujih dežel[1] | ||||||||
Grško | Hykussos (Ύκουσσώς)[2] |
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško starogrško Ὑκσώς, Ὑξώς, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,[3] ki se je malo pred letom 1650 pr. n. št. naselilo v vzhodni delti Nila. Prihod Hiksov je privedel do propada Trinajste egipčanske dinastije in označil začetek drugega vmesnega obdobja Egipta.[4]
Pred Hiksi so se v delto Nila priselili Kanaanci. Prvi Kanaanci so prišli v obdobju Dvanajste egipčanske dinastije okoli leta 1800 pr. n. št. ali 1720 pr. n. št. in ustanovili neodvisno kraljestvo v vzhodni delti Nila.[5] Kanaanski vladarji, združeni v Štirinajsto egipčansko dinastijo, so vladali iz Ititavija istočasno z egipčansko Trinajsto dinastijo. Moč Trinajste dinastije vedno hitreje pojemala, morda zaradi lakote in kuge.[5][6]
Okoli leta 1650 pr. n. št. so obe dinastiji napadli Hiksi in ustanovili Petnajsto egipčansko dinastijo. Propad Trinajste dinastije je imel za posledico praznino oblasti na jugu Egipta, ki je morda sprožila vzpon Šestnajste dinastije s sedežem v Tebah in lokalne Abidoške dinastije.[5] Hiksi so nazadnje podjarmili obe dinastiji, tebansko za zelo malo časa. V Tebah je na oblast prišla Sedemnajsta dinastija in nekaj časa vladala v sožitju s hiškimi kralji, morda kot njihov vazal. Nazadnje so faraoni Sekerenre Tao, Kamoz in Ahmoz začeli vojno s Hiksi, ki je trajala dokler jih ni Hamudi, zadnji faraon egipčanskega porekla, izgnal iz Egipta.[5]
Hiksi so prakticirali pokope s konji. Njihov glavni bog je bil bog groma Baal,[7] katerega so združili z egipčanskim bogom groma in puščav Setom.[3][8] Hiksi so bili mešano ljudstvo z večinsko semitsko govorečo komponento.[3][9] Nekaj znanstvenikov je trdilo, da so vsebovali tudi huritsko komponento.[10][11][12] Večina znanstvenikov je njihovo domnevo zavrnila.[13][14][15][16][17] Huriti so govorili izoliran jezik, vendar so bili pod indoevropsko oblastjo in vplivom.[10]
Hiksi so v Egipt prinesli več tehničnih inovacij, kulturne vplive, glasbene instrumente in tuje besede.[18] Med novitete so spadale nove tehnike obdelave brona in keramike, nove domače živali in nove kulturne rastline. V vojsko so uvedli konja in bojni voz,[19] kompozitni lok, izboljšane bojne sekire in bolj napredne tehnike utrjevanja.[18]