Hiksi

Hiksi v hieroglifih
S38N29
Z4
N25
X1 Z1
S38N29
Z4
Aa1M12S29X1
N25

Ḥq3-ḫ3st / Ḥq3-ḫ3swt[1]
Heka-časet / Heka-časut[1]
Vladar(ji) tujih dežel[1]
GrškoHykussos (Ύκουσσώς)[2]

Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško starogrško Ὑκσώς, Ὑξώς, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,[3] ki se je malo pred letom 1650 pr. n. št. naselilo v vzhodni delti Nila. Prihod Hiksov je privedel do propada Trinajste egipčanske dinastije in označil začetek drugega vmesnega obdobja Egipta.[4]

Pred Hiksi so se v delto Nila priselili Kanaanci. Prvi Kanaanci so prišli v obdobju Dvanajste egipčanske dinastije okoli leta 1800 pr. n. št. ali 1720 pr. n. št. in ustanovili neodvisno kraljestvo v vzhodni delti Nila.[5] Kanaanski vladarji, združeni v Štirinajsto egipčansko dinastijo, so vladali iz Ititavija istočasno z egipčansko Trinajsto dinastijo. Moč Trinajste dinastije vedno hitreje pojemala, morda zaradi lakote in kuge.[5][6]

Okoli leta 1650 pr. n. št. so obe dinastiji napadli Hiksi in ustanovili Petnajsto egipčansko dinastijo. Propad Trinajste dinastije je imel za posledico praznino oblasti na jugu Egipta, ki je morda sprožila vzpon Šestnajste dinastije s sedežem v Tebah in lokalne Abidoške dinastije.[5] Hiksi so nazadnje podjarmili obe dinastiji, tebansko za zelo malo časa. V Tebah je na oblast prišla Sedemnajsta dinastija in nekaj časa vladala v sožitju s hiškimi kralji, morda kot njihov vazal. Nazadnje so faraoni Sekerenre Tao, Kamoz in Ahmoz začeli vojno s Hiksi, ki je trajala dokler jih ni Hamudi, zadnji faraon egipčanskega porekla, izgnal iz Egipta.[5]

Hiksi so prakticirali pokope s konji. Njihov glavni bog je bil bog groma Baal,[7] katerega so združili z egipčanskim bogom groma in puščav Setom.[3][8] Hiksi so bili mešano ljudstvo z večinsko semitsko govorečo komponento.[3][9] Nekaj znanstvenikov je trdilo, da so vsebovali tudi huritsko komponento.[10][11][12] Večina znanstvenikov je njihovo domnevo zavrnila.[13][14][15][16][17] Huriti so govorili izoliran jezik, vendar so bili pod indoevropsko oblastjo in vplivom.[10]

Hiksi so v Egipt prinesli več tehničnih inovacij, kulturne vplive, glasbene instrumente in tuje besede.[18] Med novitete so spadale nove tehnike obdelave brona in keramike, nove domače živali in nove kulturne rastline. V vojsko so uvedli konja in bojni voz,[19] kompozitni lok, izboljšane bojne sekire in bolj napredne tehnike utrjevanja.[18]

  1. 1,0 1,1 1,2 Rainer Hannig: Großes Handwörterbuch Ägyptisch-Deutsch : (2800-950 v. Chr.), von Zabern, Mainz 2006, ISBN 3-8053-1771-9, str. 606 in 628–629.
  2. Folker Siegert: Flavius Josephus: Über die Ursprünglichkeit des Judentums, str. 111.
  3. 3,0 3,1 3,2 Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc. Pridobljeno 8. septembra 2012.
  4. Encyclopædia Britannica, Inc. Pridobljeno 8. septembra 2012.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 K.S.B. Ryholt, Adam Bülow-Jacobsen (1997): The Political Situation in Egypt During the Second Intermediate Period, C. 1800-1550 B.C., Museum Tusculanum Press. ISBN 978-87-7289-421-8.
  6. Manfred Bietak: Egypt and Canaan During the Middle Bronze Age, BASOR 281 (1991), str. 21-72, predvsem str. 38.
  7. Sarah Iles Johnston (2009): Ancient Religions, str. 10.
  8. Morenz, Siegfried (2013): Egyptian Religion, Routledge, ISBN 978-1-136-54249-7, str. 238.
  9. Starr, Chester G. (1991): Oxford University Press, ISBN 978-0-19-506628-9, str. 88.
  10. 10,0 10,1 Ochsenwald, William L.: Syria: Early history, Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica, Inc. Pridobljeno 8. septembra 2012.
  11. Drews 1994, str. 254.
  12. Bright 2000, str. 60.
  13. Martin Bernal (1987): Black Athena: The archaeological and documentary evidence, str. 40.
  14. Marc Van De Mieroop (2011): A History of Ancient Egypt, str. 149.
  15. Michael C. Astour (1967): Hellenosemitica: An Ethnic and Cultural Study in West Semitic Impact on Mycenaean Greece, str. 93.
  16. John Van Seters (2010): The Hyksos: A New Investigation, str. 185.
  17. J.R Kupper (1963): The Cambridge Ancient History, Northern Mesopotamia and Syria, str. 38.
  18. 18,0 18,1 John R. Baines, Peter F. Dorman: Ancient Egypt: The Second Intermediate Period, Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc. Pridobljeno 8. marca 2014.
  19. The Encyclopedia of Military History, 4th edition, 1993, Dupuy & Dupuy, str. 5.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne