Himalaja

Himalaja
Himalaja z Mount Everestom, pogled iz vesolja v smeri jugo-jugozahoda iznad Tibeta
Najvišja točka
Vrh	Mount Everest (Nepal & Kitajska)
Nadm. višina	8.848 m
Koordinate	27°59′N 86°55′E / 27.983°N 86.917°E / 27.983; 86.917
Dimenzije
Dolžina	2.400 km
Poimenovanja
Domače ime	Sagarmatha
Geografija
Lokacija Himalajskega gorovja.
Države	Nepal, Indija, Butan, Kitajska in Pakistan
Celina	Azija

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote. V njen okvir spadajo najvišje gore sveta kot Mount Everest, K2 in Kandženzenga. Himalaja v sanskrtu pomeni 'bivališče snega' (hima - sneg, alaja - 'bivališče').

Razteza se prek petih držav - Pakistana, Indije, Kitajske, Butana in Nepala.^[1] V njej imajo povirje tri velike svetovne reke - Ind, Yarlung Tsangpo / Brahmaputra in Ganges. Njena dolžina je približno 2400 km, od Nanga Parbata na zahodu do Namče Barva na vzhodu. Himalajsko območje meji na severozahodu s področji Karakorum in Hindukuš. Na severu je veriga ločena od Tibetanske planote s 50–60 km široko tektonsko dolino, imenovano Ind-Tsangpo šiv, na jugu pa je lok Himalaje obdan z zelo nizko indo-gangeško nižavje. Razpon se giblje po širini od 350 km na zahodu (Pakistan) do 150 km na vzhodu (Arunačal Pradeš).

Nastala je z alpidsko orogenezo, torej je eno najmlajših gorstev našega planeta. Dviga se še danes - približno 5 cm na leto, saj se Indijska plošča še vedno podriva pod Evrazijsko litosfersko ploščo.

Ima velik vpliv na podnebje Azije. Preprečuje mrzlim arktičnim vetrovom, da bi ohlajali področje Indijske podceline, obenem pa predstavlja pregrado za monsune, ki pihajo proti notranjosti. Je vzrok za nastanek puščav v notranjosti Azije, denimo Gobi.^[2]

1. ↑ Bishop, Barry. »Himalayas (mountains, Asia)«. Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 1. oktobra 2012.
2. ↑ Devitt, Terry (3. maj 2001). »Climate shift linked to rise of Himalayas, Tibetan Plateau«. University of Wisconsin–Madison News. Pridobljeno 1. novembra 2011.