Hindujska besedila

Hindujska besedila

Vede Rigveda Jadžurveda Samaveda Atharvaveda Delitve Samhita Brahmane Aranjaka Upanišade

Upanišade Aitareja Brihadaranjaka Iša Taittirija Čandogya Kena Mundaka Mandukja Katha Prašna Švetashvatara

Vedanga Šikša Čandas Vjakarana Nirukta Džjotiša Kalpa

Mahakavja (epika) Mahabharata Ramajana

Ostala besedila Smriti Šruti Bhagavad-gita Purana Agame Daršane Pančatatra Tantre Sutre Stotra Dharmašastra Divja Prabandha Tevaram Akhilathirattu Ramačaritamane Šikshapatri Vačanamrut Ananda Sutre

To polje: prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Osrednja hindujska književnost je napisana pretežno v sanskrtu. Pravzaprav je učenje oblikoslovja in jezikoslovja tega jezika neločljivo povezano s preučevanjem ved in drugih hindujskih besedil.

Hindujska književnost je razdeljena v dve kategoriji: šruti – to, kar se sliši (razodetje) in smriti – to, kaj se zapomni (tradicija). Vede so del prve kategorije, zato jih imajo mnogi hindujci za sveta besedila. Postvedska besedila spadajo v drugo kategorijo; to so razne šastre in itihaase ali zgodovinske pripovedi v epski obliki. Bhagavad-gita, za večino hindujcev sveta knjiga, je neke vrste križanec med verskimi epi in vedskimi upanišadami.

Hindujska besedila se običajno ubadajo s številnimi stopnjami tolmačenja. Te stopnje obsegajo snovno ali naravno sfero, subtilno sfero ter duhovno sfero.