Hiparh

Hiparh Hiparhos
Hiparh
Izvirno ime	starogrško Ἵππαρχος
Rojstvo	Ἵππαρχος cca. 190 pr. n. št. Nicaea, Bitinija[1]
Smrt	cca. 120 pr. n. št. domnevno Rodos, antična Grčija
Narodnost	starogrška
Področja	astronomija, geografija, matematika
Poznan po	navidezni sij zvezd zvezdni katalog gibanje Sonca in Lune precesija enakonočij geografske koordinate trigonometrija

Hipárh, tudi Hipárhos (starogrško Ἵππαρχος, latinizirano: Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Hiparh velja za največjega opazovalnega astronoma antike, nekateri pa ga imajo tudi za tedanjega največjega astronoma. Bil je prvi stari Grk, ki je razvil točne modele gibanja Sonca in Lune, pri čemer je uporabil znanje, ki so ga prek dolgih stoletij nabirali Kaldejci iz kaldejske Babilonije. Poleg tega je bil prvi, ki je razvil trigonometrične razpredelnice in rešil več problemov sferene trigonometrije.^[2] Njegove teorije o Soncu in Luni, združene z znanjem trigonometrije, so mu omogočile oblikovanje zanesljive metode napovedovanja Sončevih mrkov. Odkril je tudi precesijo enakonočij.^[3] Sestavil je prvi zvezdni katalog zahodnega sveta. Verjetno je izumil astrolab in armilarno sfero, ki jo je rabil pri sestavi zvezdnega kataloga. Žal se je od najmanj 14 knjig, ki jih je napisal, ohranil le drobec, zato se o njem sedaj ne ve veliko. Stoletje kasneje je Klavdij Ptolemaj podal astronomsko znanje do svojega časa v svojem zborniku Almagest, ki je v mnogočem temeljil na Hiparhovem delu.

1. ↑ MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
   d:Track:Q547473
2. ↑ Linton (2004), str. 52.
3. ↑ Toomer (1996), str. 81.